V zadnjih letih prihaja do velike rasti zanimanja za gradnje sončnih elektrarn na ključ za samooskrbo, ugotavljajo na Tržnem inšpektoratu RS.

Pri tem potencialnim investitorjem v izogib nevšečnostim svetujejo, da sami, še pred zbiranjem ponudb in morebitnim podpisom pogodbe z izvajalcem, pridobijo soglasje za priključitev pri elektrodistributerju.

Gradnja sončnih elektrarn za samooskrbo po načelu t. i. net meteringa omogoča uporabnikom, da lahko na svojih obstoječih objektih s proizvodnjo električne energije iz fotovoltaičnih modulov pokrivajo ali delno pokrivajo porabo električne energije v gospodinjstvih.

Višek energije zadrži elektrodistributer

V primeru, da je proizvedena energija v obračunskem časovnem obdobju večja od porabe na odjemnem mestu, jo proizvajalec brezplačno odda v omrežje. če pa je proizvodnja elektrike manjša od porabe, pa elektrodistributer obračuna razliko in zanjo izstavi račun lastniku odjemnega mesta.

V skladu s trenutno veljavnimi predpisi je moč elektrarn za samooskrbo določena na raven do 80 odstotkov od priključne moči na odjemnem mestu. “Na primer, če imamo v glavni omarici (na odjemnem mestu) glavne varovalke 3 x 20 A, znaša izračunana priključna moč 13,86 kilovata, maksimalna moč elektrarne bi torej lahko znašala 11,09 kilovata,” so kot primer navedli na inšpektoratu.

Za izgradnjo sončne elektrarne potrebujete soglasje

Investitor mora pred morebitno gradnjo sončne elektrarne pridobiti soglasje za priključitev od sistemskega operaterja distribucijskega elektroenergetskega omrežja SODO. V tem soglasju so definirani pogoji z priključitev ter možna velikost elektrarne glede na mesto priključitve na omrežje.

Pridobitev soglasja lahko v imenu investitorja opravi tudi izvajalec del. Ker pa je ta že pred podajo vloge izvedel določene aktivnosti, kot sta recimo ogled in izračuni, je po navedbah inšpektorata upravičen do plačila opravljene storitve ne glede na izid izdanega soglasja za priključitev.

Zaradi tega na inšpektoratu potencialnim investitorjem svetujejo, da sami, še pred zbiranjem ponudb in morebitnim podpisom pogodbe z izvajalcem, pridobijo soglasje za priključitev pri elektrodistributerju in se tako predhodno prepričajo o možnostih za priključitev načrtovanega objekta na elektroenergetski sistem.

Elektrooperater namreč pristopi k reševanju vloge ter k pripravi in izdaji soglasja šele, ko je vloga popolna, pojasnjujejo in dodajajo, da z izdajo soglasja operater izvede tudi rezervacijo ustrezne priključne moči elektrarne, njena moč pa je odvisna od konfiguracije omrežja na predvidenem odjemnem mestu.

Lahko se namreč zgodi, da investitor načrtuje izgradnjo na primer 11,09-kilovatne sončne elektrarne, po podani vlogi za izdajo soglasja za priključitev pa mu je moč omejena na recimo 5,7 kilovata.

Lahko pa se celo zgodi, da mu je vloga zavrnjena z obrazložitvijo, da na tem odjemnem mestu zaradi omejitve omrežja ni več možno priključiti elektrarne in da bi moral investitor vložiti tudi v novo električno povezavo do transformatorja, če bi želel na omrežje priključiti načrtovano moč elektrarne, še opozarjajo na tržnem inšpektoratu.

STA