Pri pridelavi zelenjave, tako tržne kakor na domačem vrtu, je nujno izpolniti dve osnovni zahtevi; to je skrb za zdravo, živo zemljo, s tem pa strokovno, pravilno gnojenje tudi z organskimi gnojili, in za primerno širok kolobar. Če je to izpolnjeno, potem pa si z dodatnimi malenkostmi, kot so izbor kutivarjev (sort, hibridov), pravilna setev in tudi vzgoja čvrstih, zdravih in odpornih sadik pomagamo, da je z rastlinami v pridelavi še manj težav.

Potrebno se je navaditi na uporabo sadik

Kot pravi Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, pa je v neugodnih razmerah poudarek na uporabi kvalitetno vzgojenih sadik še večji. Čeprav smo Slovenci tradicionalno navezani na direktne setve, se te spomladi, ko je še hladno in poleti, ko je zemlja prevroča, ne obnesejo najbolje. “Pa še ena velika prednost je ob uporabi sadik. Veliko lažje je nadzorovati plevele, saj je uporaba zastirk veliko enostavnejša, možna pa takoj po sajenju sadik, folijo pa položimo celo prej. Zato se moramo vsi bolj navaditi na uporabo sadik. Te pa morajo biti kvalitetne, vzgojene seveda s koreninsko grudo.”

Nakup ali lastna vzgoja

To je prvo vprašanje, ki ga moramo sami pri sebi razrešiti, je prepričana Pušenjakova. “Vedeti je potrebno, da je na kmetiji prav vse sadike težko vzgojiti sam, posebej, če imate samo en rastlinjak ali pa tega sploh ni. Nikakor pa za pridelavo na večjih površinah (njivah) ne priporočam vzgoje sadik na okenskih policah. Če želimo vzgojiti kvalitetne sadike, iz katerih bodo zrasle čvrste, odporne rastline, potrebujemo za nekatere vrtnine, zelišča in tudi cvetlice nekoliko višje temperature, pri drugih vrtninah pa veliko nižje. Poleg tega sadimo nekatere na prosto že zelo zgodaj, druge kasneje. Uravnavanje temperature tako, da bo ugajalo vsem, je praktično nemogoče.
Zelo pomembno je za nadaljnji uspešen razvoj in odpornost rastlin, da pred presajanjem na prosto rastline utrdimo, jih navadimo na ostrejše razmere pod jasnim nebom. Pri tem pa lahko še ne dovolj velikim sadikam drugih vrtnin škodimo.”

“Zato je potrebno razmisliti, katere sadike bomo vzgajali, kako bomo razmere v rastlinjaku prilagodili, katere pa bomo raje kupili pri nekomu, ki se s tem ukvarja in seveda spoštuje vse predpise in omejitve ekološke pridelave. Lastna pridelava sadik pomeni nižje stroške, lažji izbor najljubših in pri vaših strankah najbolj priljubljenih sort, uporabo lastnega semena domačih sort, če so na kmetiji, postopno setev na primer solate, kapusnic, tako da imamo vedno na razpolago sadike, pa tudi pridelek režemo postopoma, kakor zahteva trg. Slaba stran lastne vzgoje pa so pogosto manj primerni pogoji za vzgojo različnih vrst rastlin, posledično pa manj kvalitetne sadike in več ročnega dela na kmetiji, kjer primanjkuje pridnih rok.”

Temperature za vzgojo sadik nekaterih zelenjadnic

Izbira substrata za setev

Doma narejen kompost ni najboljša izbira, saj je le redkokdaj založen s hranili tako, kot jih sadike potrebujejo, običajno se hitro izsušuje, pregrobi delci pa motijo vznik in rast mladih rastlin. “Zato pri izbiri substrata ne varčujemo tako, da si jih mešamo sami. Prav tako ne kupujemo poceni substratov v trgovinah. Zelo neprimerni so tisti na razprodajah, ki so stari in nimajo več dovolj hranil. Vedno se odločimo za najkvalitetnejši substrat, saj bodo le v njem sadike rasle tako, da bo kasneje pridelek zdrav. Nekateri imate substrate že izbrane, če pa ne veste, kam se obrniti, pojdite na najbližjo vrtnarijo. Skoraj vse prodajajo tudi substrate, to so isti, kot jih uporabljajo tudi sami. Zato tam nekvalitetnih substratov ne boste našli. Mnogi menijo, da bodo z dognojevanjem sadik rešili težave manj kvalitetnega substrata, a vedite, da ni tako. Pri nas nimate na razpolago primernih gnojil, zato z dognojevanjem običajno povzročite še dodatne težave.”

Setev

Če hočemo imeti zdravo rastlino, ki ne bo potrebovala veliko pomoči, potem mora rastlina začeti svoje življenje brez večjih težav in stresnih situacij, kar pa presajanje puljene sadike nedvomno je. Zato je skrajni čas, da nanje pozabimo.

Primerna velikost celic za sadike (po dr.Osvald, Gojenje sadik vrtnin)

Miša Pušenjak svetuje, da datum setve določimo glede na to, kako dolgo potrebujemo, da vzgojimo dobro sadiko. V zadnjih letih se namreč pogosto dogaja, da predvsem plodovke veliko prehitro presajamo na prosto, potem pa pokrivamo z različnimi pokrivali. “Vse skupaj ni prav nič uspešno, saj posadimo korenine v mrzlo zemljo, kjer ne morejo črpati hranil, in rastlina se ne razvija naprej. Zemlja za presajanje paradižnika, jajčevca ali paprike, seveda pa tudi bučk, lubenic in melon mora imeti vsaj 15 stopinj Celzija. Zato s setvijo nikar ne hitite. Začetek februarja za papriko, mogoče konec januarja za jajčevec, paradižnik pa šele v drugi polovici februarja, za sajenje na prosto pa sredina marca, to so pravi datumi za setev.”

Pikiranje

Za vzgojo sadik nekaterih zelenjadnic je zelo priporočeno pikiranje. S pikiranjem dosežemo močnejši in gostejši koreninski sistem. “Danes pikiramo samo še nekatere rastline, predvsem plodovke, nekatere cvetlice in dišavnice, saj običajno za ostale zmanjka časa. Paradižnik, paprika in jajčevec so tiste rastline, pri katerih s pravilnim pikiranjem koreninski sistem še dodatno povečamo. Ker imajo zmožnost tvorjenja stranskih korenin tudi na steblu, jih pikiramo in kasneje tudi sadimo globlje, kakor so rasle do tedaj. Pikiramo jih čisto do kličnih listov. Tako bo imela kasneje rastlina globok koreninski sistem, ki bo v globini lažje in hitreje našel vodo, na voljo pa bo imel tudi več hranil,” svetuje Pušenjakova.

Pri plodovkah seveda posadimo vsako rastlinico v svoj lonček, pri cvetlicah in zeliščih pa lahko prepikiramo tudi šop drobnih bilk kot eno sadiko.

Pomembno je, da pikiramo pravi čas. Ko se klična lista pa postavita v vodoraven položaj, med dvema kličnima listoma pa se pokaže prvi pravi list, je idealen trenutek, da rastline prvič presadimo. “Pri plodovkah seveda posadimo vsako rastlinico v svoj lonček, pri cvetlicah in zeliščih pa lahko prepikiramo tudi šop drobnih bilk kot eno sadiko. Ker bučnic ne moremo pikirati, saj presajanja ne prenašajo, lahko uporabimo prav poseben trik. Lonček napolnimo z zemljo samo do polovice in posejemo seme. Ker bo imela kaleča rastlinica premalo svetlobe, se po potegnila, da pogleda iz lončka. Takrat nasujemo zemljo do vrha. Rastlina bo tudi po steblu zasutem pognala koreninice.”

Nega sadik

Za vznik potrebuje vsako seme enakomerno temperaturo ponoči in podnevi. Zato rastlinjaki niso primerni, saj se podnevi preveč segrejejo, ponoči pa jih ne ogrevamo na 30 stopinj Celzija in več. Razen večine zelišč in nekaj cvetlic, ki kalijo na svetlem, lahko po setvi lončke ali multiplošče postavimo kamorkoli, ne glede na svetlobo, le da je toplo tudi ponoči. “Takoj po vzniku pa setev prestavimo v rastlinjak. Idealno bi bilo, če tri dni po vzniku zelo znižamo temperaturo, nekje na 15 stopinj Celzija, tako bodo stebla rastlin ostala čvrsta in kratka.”

Poskrbimo za zračen prostor, kjer zrak ne sme biti presuh. Zelo pomembno je, da rastlinjake, tudi v zelo zgodnji pomladi, redno zračimo. Vsak dan ga odpremo vsaj za pol ure. Nekoliko nižje temperature rastlinam ne bodo škodile, zračna vlaga, če ne zračimo, pa zelo. “Še nekaj opozarjam. Spomladi so pogosta obdobja deževnega ali samo oblačnega vremena, ki povzroči zelo počasno rastlin. To naj vas ne skrbi. Rastline brez svetlobe pač ne rastejo hitro. Pogosto nekateri želijo pomanjkanje svetlobe nadomestiti z višjo temperaturo – ogrevanjem. Posledica so prenežne, pretegnjene in nekvalitetne sadike.”

A vedite, da lahko baker rast popolnoma ustavi, s tem pa potem tudi po presajanju rastline upočasnjuje. Alge pa rasti ne ustavijo, jo samo zelo upočasnjujejo.

“Zelo pa priporočam uporabo pripravkov na osnovi alg. Ti bodo napravili rastline odpornejše in bolj krepke. Naravno bodo ustavile, upočasnile rast, a sadike bodo zato čvrstejše in močnejše, ne pa potegnjene. Enako naredite, če vidite, da sadik pravočasno ne boste mogli presaditi na prosto. Nekateri so v ta namen uporabljali bakrene pripravke. A vedite, da lahko baker rast popolnoma ustavi, s tem pa potem tudi po presajanju rastline upočasnjuje. Alge pa rasti ne ustavijo, jo samo zelo upočasnjujejo. Ko pridejo rastline spet v ugodne pogoje za rast, rastejo nemoteno naprej. Ker pa alge ugodno vplivajo na razrast koreninskega sistema, se le ta tudi hitreje razvija po presajanju.”

Velikost sadik ob presajanju

Kaj torej lahko sejemo zdaj?

V začetku februarja sejemo papriko, jajčevec, čilije in feferone, tudi zeleno, por, čebulo in številna zelišča. “Tudi kakšno cvetlico si lahko posejte, da bo vrt poleti pisan in dišeč. Paradižnik sejemo šele konec meseca. Kumare in bučke ter buče sejemo šele v začetku aprila, lubenice in melone v sredini aprila. Zdaj pa lahko sejete tudi solato, kapusnice, posebej priporočam nadzemno kolerabico, ki raste hitro, cvetačo in brokoli, ker dobro delata samo dokler je dan kratek in ni vroče. Naslednji termin setve na vrtu je potem šele julij. Posejete lahko za sadike tudi bob in grah in ju šele potem presadite na vrt, ko bo nekoliko manj mokro. Zmrzneta pa ne. Tudi nizek stročji fižol za sadike lahko sejete nekje v sredini marca.”

Zakaj vzgajati sadike?

Na to vprašanje Miša Pušenjak odgovarja: “Sadike vzgajamo seveda zato, da zagotovimo zgodnejši in višji pridelek. Brez tega paradižnika, paprike in še nekaterih rastlin ne bi mogli pridelovati. Druga prednost pridelave zelenjave iz sadik je borba proti plevelom. Direktna setev pomeni velikokrat tudi istočasni vznik plevela, ko sta pletje in okopavanje zelo težka. Tako pa imamo več časa, da zemljo pripravimo in vsaj enkrat, če ne dvakrat, prebranamo, tako uničimo kar nekaj kalečega plevela. Pa tudi kasneje lahko veliko hitreje tudi strojno okopavamo, pri nekaterih vrtninah pa uporabimo celo česala. Tako je ročnega dela manj. Poleg tega lahko takoj uporabimo zastirke, folijo ali nekatere naravne zastirke in je spet s pleveli veliko manj težav.”