Je to luščen suhi fižol, svinjska dimljena krača ali goveje meso za juho?

Oskar Neuvirt, višji gasilski častnik, pirotehnik in gasilec v pokoju, ki je tudi član Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije, se večkrat, posebej v mesecu požarne varnosti, z namenom ugotavljanja in razvoja kuhinjskih požarov loteva raznih poskusov. Kot pravi, ga predvsem zanima priprava hrane s kuhanjem različnih jedi. Dodaja, da so izjave gospodinje ali gospodinjca po požaru vedno podobne: »Pa samo za pet minut sem skočil do soseda in že je gorelo!«

Pod istimi pogoji je kuhal tri različne jedi

Njegovi poskusi  so to trditev postavili na veliko laž. “Morda pri cvrtju na olju ali masti ta izjava še drži, pri kuhanju pa nikakor ne.” Pod istimi pogoji je kuhal tri različne jedi: 1 kg luščenega suhega fižola, 1 kg svinjske dimljene krače in 1 kg govejega mesa za juho. Vsa jedila so bila v enaki posodi v enaki količini vode (1,5 litra) in pod enakim plamenom plinskega štedilnika. Jedi je pustil brez nadzora.

Rezultati poskusa:

– fižol je po kakšnih 40 minutah popolnoma zoglenel in se sploh ni vnel, torej fižol sploh ne gori. Je pa bilo veliko dima in smradu;
– svinjska krača je zagorela po 45 minutah. Plamen je bil šibak in visok le kakšnih 15 cm. Zelo mala verjetnost razširitve požara. Gorelo je samo tri minute, potem je samo ugasnilo;
– goveje meso je zagorelo po 25 minutah. Plamen je bil visok 90 cm in bi zagotovo zajel zgornji kuhinjski element oziroma napo z zračnikom. Intenzivno je gorelo skoraj 7 minut.

Fižol sploh ne gori, najnevarnejše je goveje meso

Zaključki testiranja pozabljene hrane na štedilniku so:

1. Nič se pri kuhanju ne vžge v nekaj minutah.
2. Fižol ne gori, ko se kuha.
3. Svinjska maščoba izpareva med kuhanjem bolj intenzivno kot goveji loj.
4. Najnevarnejše je kuhanje govejega mesa, še posebej če to vsebuje maščobo.