Dan spomina na mrtve je v slovenski dediščini znan kot praznik vseh svetih. Prazniku so vedno pripisovali velik pomen, kar dokazujejo prizadevanja za urejenost grobov, predvsem pa količina prižganih sveč. Za prvi november naša pokopališča zažarijo v soju sveč in zablestijo v cvetju, zlasti nepogrešljive so mačehe in krizanteme.

Mačeham lahko dodamo trajnice in trave

Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, pravi, da za mačehe še vedno nimamo čisto ustreznega nadomestila, torej rastline, ki bi v tem času tako lepo cvetela, prezimila in cvetela tudi spomladi. “Mačehe so tako verjetno še vedno rdeča nit zasaditev, k njim pa lahko dodamo cel kup trajnic; sobne ciklame, ki jih lahko spomladi zamenjamo za trobentice ali primule, in vrese, ki prav tako veljajo za stalnico na grobovih, poleg vsega pa še prezimijo. Nekatere cvetijo druge imajo liste različnih barv. Ob tem vedno svetujem, da mačehe sadimo v kombinacijami z raznimi travami ali šaši. Slednje, ki sicer sodijo med trave, obdržijo barvo tudi pozimi, večina ostalih trav pa se v zimskem času posuši. Poleg tega lahko šaši kasneje presadimo na trajno gredico, kjer se bodo rastline hitro razrasle in nam služile kot trajna prekrivka.” Ob tem v zadnjih letih na grobovih najdemo tudi hebe, male grmičke različnih barv in oblik, ki povečini prezimijo.

Pušenjakova svetuje, da bi moral biti grob v dveh tretjinah zelen, ostalo pa je lahko kamen, čeprav se ljudje dejansko odločajo drugače in grobno polje v večji meri zapolnijo z okrasnim kamenjem ter z marmornatimi in ostalimi ploščami. “Dobro je, da na delu groba rastline menjavamo in tja sadimo sezonsko cvetje, v preostalem delu pa imamo trajnejše zasaditve. Če grob zasajamo na novo, ne smemo pozabiti na eno višjo rastlino, tako imenovano točko pogleda, ki jo navadno sadimo ob spomeniku, odločamo pa se za povešujoče oblike različnih dreves; od iglavcev do listavcev, ki pa jih moramo redno rezati, da ohranimo njihovo manjšo velikost.”

Idealno bi bilo, da bi grobove začeli urejati že v začetku oktobra

Ob kvalitetnih sadikah je pri grobnih zasaditvah pomembna tudi dobra zemlja, ki jo je najbolje kupiti v vrtnarji. Miša Pušenjak priporoča zemljo, ki jo spomladi uporabljamo za sajenje balkonskih rastlin. “Kljub temu, da je navada, da začnemo grobove urejati nekaj dni pred praznikom, svetujem, da se tega lotimo kakšna dva ali tri tedne prej, idealno bi bilo v začetku oktobra. Letos sicer zaradi ugodne napovedi vremena ne bo težav, saj bodo rastline tudi po 1. novembru imele dovolj časa, da se ukoreninijo, velikokrat pa se zgodi, da se zemlja v novembru že močno ohladi.” Ker polži delajo škodo tudi na grobovih, naša sogovornica svetuje, da jih zatiramo z ekološkimi sredstvi, saj se na javnih površinah, kamor spadajo tudi grobovi, giblje veliko divjih in koristnih živali.

Namesto ikeban uporabljajmo zasajene vrtičke

Prav tako Pušenjakova na grobovih ne svetuje rezanega cvetja, pač pa tako imenovane zasajene vrtičke. Te najdemo na vrtnarijah, za razliko od ikeban, ki so sestavljene iz suhega in rezanega cvetja, pa so ti vrtički zasajeni z živimi rastlinami, ki jih lahko kasneje presadimo tudi na svoje domače vrtove. Svetuje tudi, da na grobe prinašamo čim manj plastičnih sveč, ki zelo negativno vplivajo na okolje. “Na prvem mestu je potrebno biti glede količine sveč z živim ognjem zmeren, predvsem pa je pomembno, da se odločamo za trajnejše načine: sveče na olja, biorazgradljive sveče, sveče s sončnimi celicami, poznamo tudi lesene sveče, takšne, ki so narisane na kamen, …”