Ponavlja se leto 2014, ko poletje paradižniku ni bilo naklonjeno. Kot pojasnjuje Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, je paradižnik rastlina, ki prihaja iz južne Amerike, in kljub temu, da je drugačen od svojega divjega predhodnika, je obdržal ljubezen do toplote. Letos pa je bila še junija zemlja premrzla zanj, kombinacija kasnejših vročinskih valov in dolgega obdobja padavin pa je bila recept za katastrofo. Paradižnik preprosto ne preživi tega, napade ga paradižnikova oziroma pravilneje krompirjeva plesen. To se je zgodilo letos.

Okužene plodove zavržemo, prav tako močno prizadete rastline

Pomembno je vedeti, da poznamo več vrst krompirjevih plesni. Tisto na steblih in listih, če ukrepamo pravočasno, lahko vsaj zaustavimo, plesni na plodovih paradižnika pa ne moremo rešiti. “Če so plodovi črni ali deloma črni, ni smiselno, da jih trgamo in umetno dozorevamo na soncu. Takšen paradižnik ima okus po gnilem. Kar je od plodov okuženo, mora iti stran. Tudi če je steblo močno okuženo, ga ni več mogoče rešiti,” pojasnjuje Pušenjakova. Dodaja, da takšne rastline čimprej izpulimo. Pri tem je pomembno, da vse ostanke, tudi liste, ki so odpadli, odstranimo z vrta, jih damo v plastično vrečo in odložimo med mešane odpadke. Pušenjakova vztraja, da je potrebno okužen paradižnik odložiti med mešane in ne zelene odpadke, saj se lahko okužba naslednje leto preko komposta vrne.

Čez vikend paradižnik poškropimo z bakrenimi listnimi gnojili in pripravki iz morskih alg

Če so okuženi samo listi paradižnika, sogovornica svetuje, da te liste porežemo, moramo pa to storiti sredi dneva, ko je najbolj vroče. Še pred napovedanim dežjem je potrebno rastline poškropiti z bakrenimi listnimi gnojili, ki so dovoljena v ekološki pridelavi. Vsi, tudi tisti, ki imajo zdrav paradižnik, pa naj ga poškropijo s pripravki iz morskih alg. Na ta način bomo rastlini zmanjšali stres, ki ga bo povzročil padec temperatur.

Ker je bilo letos veliko možnosti okužbe paradižnika, se je zgodilo, da je krompirjeva plesen prizadela tudi tiste rastline, nad katerimi je bila strehica. “Tisti, ki so že spomladi naredili vse prav, izbrali odpornejšo sorto in jo posadili v rastlinjak, imajo še zdrave rastline.” Velikokrat se je zgodilo, da se je okužba na paradižnik prenesla od krompirja, posebej če je ta sajen blizu rastlinjaka. To so lahko storili tako vrtičkarji kot žuželke. Pokrivanje s strehico pa letos, kot pravi Miša Pušenjak, ni bilo povsem učinkovito, ker smo imeli v zraku praktično ves čas 100-odstotno zračno vlago, jutra pa so hladna in rosna. “Da se razvije krompirjeva plesen, je potrebno, da je list omočen od štiri do pet ur. Zadošča tudi rosa.”

V tem času je sajenje novega paradižnika, tako na vrtu kot v rastlinjakih, nesmiselno.