Strokovnjaki opozarjajo, da popolno zapiranje doma ni rešitev, toda ključno je, kako prezračujemo.
Zrak v hiši ni samoumevno svež
Ko se poletni meseci poslovijo, večina gospodinjstev zapre okna, da ohrani toploto. Vendar s tem pogosto ustvarimo pogoje, v katerih se zrak v notranjosti hitro “iztroši”. Kuhanje, prhanje, dihanje, sušenje perila ... Vse to povečuje vlažnost in koncentracijo ogljikovega dioksida.
Če zrak v prostoru ne kroži, postane gost, zatohel in obremenjen z mikrodelci. To vodi v občutek utrujenosti, glavobole, slabše spanje, pogosto pa tudi v pojav plesni.
Strokovnjaki iz LUNOS Slovenija opozarjajo, da je prezračevanje jeseni in pozimi še pomembnejše kot poleti, le da mora biti prilagojeno vremenskim razmeram. “Zrak mora krožiti, sicer se kakovost bivanja poslabša – vendar ni vseeno, kako to počnemo,” poudarjajo.
Odpiranje oken: dobro za zrak, slabo za toploto
Najbolj pogosta praksa je, da nekajkrat na dan na stežaj odpremo okna za nekaj minut. To je sicer učinkovito, če ga izvajamo pravilno – kratko, intenzivno prezračevanje je veliko boljše kot »dolgo odpiranje na kip«.
A kljub temu pri klasičnem zračenju izgubimo veliko toplote. Vsak vdor hladnega zraka pomeni, da mora ogrevalni sistem ponovno segreti prostor. Poleg tega se zaradi temperaturnih razlik na hladnih površinah – zlasti ob oknih – nabira kondenz, ki je idealna podlaga za plesen.
Čeprav takšno zračenje deluje kot zdrava navada, dolgoročno pomeni višje stroške in manj stabilno temperaturo v domu.
Prezračevanje brez izgub
Sodobne rešitve omogočajo, da se prostori zračijo brez toplotnih izgub. Sistemi nadzorovanega prezračevanja zagotavljajo stalno kroženje zraka, pri čemer toplota ostaja v prostoru. Tak pristop deluje tiho, varčno in neprekinjeno – brez prepiha in brez potrebe po ročnem odpiranju oken.
V LUNOS Slovenija, podjetju, ki je pri nas sinonim prezračevalnih sistemov, pojasnjujejo, da je cilj sodobnega prezračevanja preprost: “Svež zrak mora biti zagotovljen ves čas, ne glede na letni čas. To ni luksuz, temveč osnovni pogoj zdravega bivanja.”
Nadzorovano prezračevanje pomeni, da se vlaga, CO₂ in vonjave iz prostora odstranijo, ne da bi se pri tem izgubila toplota. To je ključno predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, ko je zunaj hladen zrak, notranjost pa segreta.
Kdaj je naravno zračenje še vedno smiselno?
Seveda naravno odpiranje oken ni popolnoma odveč. Najbolje deluje, če ga izvajamo kratkotrajno, intenzivno in premišljeno. Dvakrat ali trikrat dnevno pet minut na stežaj odprta okna ustvarijo učinek “prepiha”, ki hitro zamenja zrak v prostoru. Ključno pa je, da v tem času izklopimo ogrevanje in po zračenju prostor znova zapremo, da preprečimo prevelike toplotne izgube.
A v zrakotesnih hišah in stanovanjih, zlasti novejših, tak pristop pogosto ni dovolj. Vlaga se kljub temu kopiči, saj materiali in konstrukcija ne prepuščajo zraka kot včasih. Zato kombinacija pametnega prezračevanja in občasnega naravnega zračenja daje najboljše rezultate.
Naravno zračenje deluje kratkoročno, sodobni prezračevalni sistemi pa dolgoročno in energetsko učinkovito.
Posledice prezračevalne “hibernacije”
Popolno zapiranje oken v hladnem delu leta ima dolgoročne posledice. Povečana vlaga, kondenz na oknih, sivi madeži v kotih in občutek “težkega” zraka so znaki, da prostor ne diha. Takšno okolje ne vpliva le na udobje, temveč tudi na zdravje: povečuje možnost alergij, astme in težav s spanjem.
Zato strokovnjaki svetujejo, da prezračevanje razumemo kot del rutine – enako pomembno kot ogrevanje ali čiščenje. Prezračen prostor ni le prijetnejši, temveč tudi bolj zdrav.
Strokovni nasvet: poiščite ravnotežje
Pravi odgovor na vprašanje, ali jeseni odpirati okna, je preprost: da, a pametno. Pomembno je, da zrak redno kroži, toplota pa ostaja v prostoru.
Najbolj učinkovito to omogočajo sistemi, ki skrbijo za stalno menjavo zraka, medtem ko vi o tem niti ne razmišljate. Ti delujejo varčno, brez prepiha in brez potrebe po vsakodnevnem zračenju z odpiranjem oken.
Podjetje LUNOS Slovenija v zadnjih letih opaža, da se vedno več ljudi zaveda pomena kakovostnega zraka. “Zrak, ki ga dihamo doma, je enako pomemben kot voda, ki jo pijemo. Če skrbimo za enega, bi morali tudi za drugega,” še poudarjajo.
Svež zrak da, izgube toplote ... ne
Odpiranje oken v jesenskem in zimskem času ima svoje mesto, a ne kot edini način prezračevanja, saj mora svež zrak v dom prihajati nadzorovano, toplota pa mora ostati v prostoru. Rešitev tako ni v tem, da popolnoma zapremo dom pred zunanjim svetom, temveč da ustvarimo ravnovesje med svežino in toploto. Ko to dosežemo, dom resnično diha – in mi z njim.
Svež zrak v domu ni razkošje, ampak osnova zdravega bivanja – še posebej v hladnih mesecih.
Če vas zanima, kako ohraniti svež zrak brez toplotnih izgub, obiščite spletno stran LUNOS Slovenija. Tam najdete strokovne nasvete o prezračevanju v hladnejših mesecih in rešitve, s katerimi vaš dom ostane topel, zrak pa svež skozi vse leto.
