Ogrevanje z lesno biomaso je pri nas še vedno pogosto, veliko je tudi notranjih kaminov. Zato smo preverili, kateri les je najprimernejši za kurjavo, kako ga sušimo in kdaj je najbolje opraviti sečnjo.

Ob padcu temperatur se začne kurilna sezona. Marsikdo, predvsem na podeželju, še vedno ogreva svoj dom z lesno biomaso, ki je zaradi velike poraščenosti Slovenije z gozdovi zelo pomemben vir energije. Poleg tega je ogrevanje z lesno biomaso v obliki polen, sekancev in peletov naravi prijaznejše in cenejše kot tisto s fosilnimi gorivi. Sicer pa se v zadnjih letih vedno več gospodinjstev odloča za ogrevanje s pomočjo toplotnih črpalk.

Za ogrevanje so najbolj primerni trdi listavci z veliko gostoto lesa

Igor Kopše, z Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Maribor, pravi, da je tehnično gledano za kurjavo vseeno, za katero vrsto lesa gre, vse dokler je les suh, nekontaminiran z nelesnimi onesnažili (plastika, guma, lepila, topila, olja, ipd.) in v kurilni napravi izgoreva popolno. “Pod temi pogoji je popolnoma vseeno, ali v kurilni napravi izgorevajo trdi listavci (kot npr. bukev ali hrast), mehki listavci (kot npr. topol ali vrba) ali iglavci (kot npr. smreka ali bor). Kilogram tehnično suhega lesa ima namreč ne glede na drevesno vrsto vedno približno enako kurilno vrednost, to je okrog 20 MJ/kg. Praktično gledano je seveda drugače. Še posebej za gospodinjstva oziroma mala individualna kurišča. Namreč, kg lesa različnih vrst ima precej različno gostoto in s tem volumen. Npr. kubični meter velika kocka iz hitro rastočega smrekovega lesa iz nižin z redkimi letnicami lahko tehta tudi manj kot 400 kilogramov, medtem ko lahko ta ista kubični meter velika kocka iz bukovega lesa iz gorskih predelov z gosto rastjo  tehta do 900 kilogramov.

Npr. za neko enodružinsko hišo s solidno izolacijo potrebujemo 7 m3 ali 6,3 tone zračno suhega (15% vlage) bukovega lesa.

“To v praksi pomeni, da so razlike v tem, koliko lesa potrebujemo lahko zelo velike. Npr. za neko enodružinsko hišo s solidno izolacijo potrebujemo 7 m3 ali 6,3 tone zračno suhega (15% vlage) bukovega lesa. Če bi se ogrevali s prej omenjeno smreko, bi za isto količino toplote potrebovali kar 15 m3 smrekovega lesa, ki bi prav tako tehtal 6.3 tone in bi enako kot iz bukovega dobili 100 GJ energije. Iz tega izrazito praktičnega vidika so torej za ogrevanje najbolj primerni trdi listavci z veliko gostoto lesa, kot so bukev, ki v slovenskih gozdovih tako ali tako prevladuje, pa beli gaber, hrast in robinija.”

Če les ustrezno sušimo, doseže 15-odstotno vlago v štirih poletnih mesecih

Marsikdo se sprašuje, kolikšen je optimalni čas za sušenje lesnih sortimentov, ki jih uporabljamo za kurjavo. Kopše pojasnjuje, da se mora les sušiti tako dolgo, da doseže tako imenovano zračno sušnost oziroma okrog 15 odstotkov vlage. “Tak les je že zelo suh in skoraj uporaben v mizarstvu. Npr. mizarji in industrija les dodatno sušijo v sušilnicah do tako imenovane tehnične suhosti, ki se giblje okrog 10 odstotkov vlage. Pri tej vlagi postane les dimenzijsko toliko stabilen, da na suhem v prostorih s stalno vlago (npr. v stanovanju) ne poka več zaradi majhnih sezonskih raztezkov in pokrčkov.”

Če bo les necepljen (t.i. okroglice), na tleh (npr. v kopi), v senci in nepokrit, mu vlaga ne bo padla pod 50 odstotkov niti po dveh letih sušenja in bo začel trohneti.

Kako dolgo se mora les sušiti, da doseže zračno sušnost okrog 15 odstotkov, pa je po Kopšetovih besedah zelo odvisno od tega, kako ga sušimo. “Kadar je les drobno cepljen, dvignjen od tal, pokrit z vrha, na prepihu in izpostavljen soncu, bo 15-odstotno vlago dosegel že v samo štirih poletnih mesecih! Če bo les necepljen (t.i. okroglice), na tleh (npr. v kopi), v senci in nepokrit, mu vlaga ne bo padla pod 50 odstotkov niti po dveh letih sušenja in bo začel trohneti. Iz tega ponovno praktičnega vidika je torej najbolj pomembno, da les posekamo pozimi, ga najkasneje pozno pozimi oziroma zgodaj spomladi razcepimo ter ga skrbno zložimo na izbrano sončno mesto. Na ta način bomo septembra imeli zračno suh les z zelo nizko stopnjo vlage. Mantra, da se mora les sušiti vsaj dve sezoni, torej ne drži. Les potrebuje bistveno manj, le način priprave, zlaganja in zaščite pred padavinami morajo biti ustrezni.”

Les je pred sušenjem potrebno obvezno cepiti

Les, s katerim se nameravamo ogrevati pozimi, mora biti čim bolj suh. Kurilna naprava, v kateri bo les gorel, pa mora imeti prigrajen ustrezno velik hranilnik toplote, zato, da les lahko gori na polno, oziroma povedano poenostavljeno, da peč med gorenjem diha na polno.

Necepljen les v skorji se ne bo sušil. Še posebej, če bo zložen ali nametan nekje na zemlji, v senci ter nepokrit ali še huje, v celoti prekrit s plastično folijo.

“Da bi les čim bolj posušili, ga moramo obvezno cepiti. Tudi najbolj drobne kose je potrebno razcepiti vsaj na dva kosa. Les je potrebno zložiti privzdignjeno od tal, v poljubno visoko skladovnico, ki pa naj ne bo debelejša od 1.5 metra. Na ta način je dobro prepišna, pomembno je, da je izpostavljena sončni pripeki in obvezno pokrita z vrha. Spomnimo, jabolko, narezano na krhlje, se bo posušilo, jabolko v celem pa nam bo zgnilo. Enako je z lesom. Necepljen les v skorji se ne bo sušil. Še posebej, če bo zložen ali nametan nekje na zemlji, v senci ter nepokrit ali še huje, v celoti prekrit s plastično folijo. Plastična folija ustvari pogoje tople grede, kar pomeni, da procese trohnenja izrazito pospešimo, les sam pa se ob tem ne bo mogel posušiti.”

Napol suhega in svežega lesa ne uporabljamo za kurjavo

Zakaj pri kurjavi ni dobro uporabljati napol suhega ali celo svežega lesa? Iz dveh razlogov. Najprej, ker se za vsakih 10 odstotkov dodatne vlage kurilna vrednost zmanjša za 12 odstotkov. Če kurimo npr. gozdno suh les, ki ima 30-odstotno vlažnost, bomo porabili kar četrtino vse energije, uskladiščene v lesu, samo za izhlapevanje vode. Ter drugo, ker vlažen les slabo gori in s tem ne izgoreva popolno. V dimnih plinih bo veliko kondenzirane vlage, kar bo imelo velik vpliv na življenjsko dobo kotla in večino dimovodnih naprav. In kar je predvsem pomembno, ko les ne izgoreva popolno, se ob tem sprošča bistveno višja koncentracija neželenih emisij, predvsem trdnih delcev, dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida.

Kako pa je z uporabo lesa v kaminih?

Kopše pojasnjuje, da za kamine velja enako kot za centralne peči. Les mora biti suh, ogrevalna moč kamina pa ustrezno dimenzioniranja. “Vgradnja prevelikega in premočnega kamina, ki kasneje ne more nikoli »dihati na polno«, predstavlja slabo, drago ter grenko investicijo. Vlažen les ne bo dobro gorel, dimni plini bodo pogosteje uhajali v prostor in bolj bodo »smrdeli«. Na vratih in notranjih stenah bo več črnih saj. Pomnite, ko les gori dobro in popolno, se bodo na stenah in vratcih nabirale sive saje in ne bo jih veliko. Ko bo les gorel slabo in bo v njem veliko vlage, bo na stenah, vratcih in v dimniku veliko debelih, črnih in katranastih oblog in v prostoru se bo to dobro zaznalo.”

Najprimernejši čas za sečnjo je od 15. novembra do 1. marca

Najprimernejši čas za sečnjo dreves je zima, to je od trenutka, ko drevje odvrže listje, in do približno enega meseca, preden se drevje ponovno olista. V grobem, od 15.novembra do 1. marca. Najmanj primerna je pomlad. Zakaj? “Ker drevje začne z nabiranjem sokov še preden se povsem olista. Ko enkrat odpre listje, pa je tako polno vode, da ne le da takrat že v izhodišču dobimo 20-30 odstotkov več vode v lesu, temveč je tudi škoda ob sečnji in spravilu zaradi izredne občutljivosti skorje takrat zelo velika. Spomladi aprila, maja in junija je dovolj, da se skorje le malo bolj močno dotaknemo in že bomo ogulili deblo. Zaradi silne občutljivosti dreves sečnja aprila ali maja praviloma naredi več škode kot koristi, še posebej, če smo pri delu nekoliko malomarni in delamo na silo.”

Zaradi silne občutljivosti dreves sečnja aprila ali maja praviloma naredi več škode kot koristi, še posebej, če smo pri delu nekoliko malomarni in delamo na silo.

Igor Kopše nadaljuje, da morajo lastniki gozdov pred sečnjo obvezno stopiti v stik z revirnim gozdarjem: “Po slovenski zakonodaji mora lastnik gozda pred posekom drevja obvezno pridobiti odločbo o odobritvi poseka. Vsako drevo nad 10 centimetri prsnega premera mora biti po zakonu označeno in evidentirano. Pred nameravano sečnjo, najbolje nekaj mesecev prej, je zato nujno oddati vlogo za izbiro drevja za posek. Krajevno pristojni revirni gozdar Zavoda za gozdove Slovenije bo nato skupaj z lastniki opravil tako imenovano odkazilo oziroma izbiro drevja za posek, ga označil, izmeril in izdal ustrezno odločbo.”

V Sloveniji še zdaleč ne izkoristimo vseh potencialov, ki nam jo naše največje naravno bogastvo ponuja

Ob koncu smo sogovorniku postavili še naslednje vprašanje: vas z vidika morebitne prevelike sečnje skrbi dejstvo, da še vedno veliko gospodinjstev za ogrevanje uporablja lesno biomaso? “Prevelike sečnje? Niti malo. V Sloveniji je tri četrtine vseh gozdov v zasebni lasti. Velika večina teh gozdov predstavlja drobno posest. Po podatkih zemljiške knjige ima v lasti ali solasti vsaj nekaj gozda več kot 400.000 Slovencev. Povprečna zasebna gozdna posest je pod 3 hektarji, s tem da je v nižinah in gričevju še bistveno nižja. In v zasebnih gozdovih se poseka le 60 odstotkov tega, kar bi lahko posekali oziroma nam daje narava. Lesne zaloge že tri desetletja konstantno rastejo in se kopičijo.”

Bolj nas mora skrbeti, da potencialov ne izkoriščamo, ter da tiste, ki jih, koristimo v zastarelih in neprimernih kuriščih, v energetsko potratnih objektih ter da zraven lesa zgori tudi marsikaj, kar v individualnih kuriščih nikakor ne bi smelo goreti.

“Občutek, da v Sloveniji preveč sekamo gozdove, je varljiv, dejstva so povsem drugačna. Morda imamo nekaj predelov z izrazito razpršeno posestjo in kjer je potreba prebivalstva po samooskrbi večja od potencialov in morda imamo kakšnega lastnika, ki izrazito prekorači možen posek, vendar so to manjši, izrazito lokalni pojavi. Globalno gledano pa na regionalni, sploh pa na nacionalni ravni, v Sloveniji še zdaleč ne izkoristimo vseh potencialov, ki nam jo naše največje naravno bogastvo ponuja. Bolj nas mora skrbeti, da potencialov ne izkoriščamo, ter da tiste, ki jih, koristimo v zastarelih in neprimernih kuriščih, v energetsko potratnih objektih ter da zraven lesa zgori tudi marsikaj, kar v individualnih kuriščih nikakor ne bi smelo goreti.”