Pred nami so najlepši prazniki v letu; božič, praznik miru, in potem praznovanje prihoda novega leta, ki je po navadi hrupno, a bi želeli, da tudi veselo. Čeprav postavljanje božične smrekice ali novoletnega dreveščka pri nas sploh ni star običaj, pa ga vendarle mnogi postavljajo. Pri tem pa s pojavlja dilema, umetno, naravno, posekano, živo.

Miša Pušenjak: Tudi izbira umetnega drevesa ni tako zelo neekološka

Za mnenje glede tega smo prosili Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo in okrasne rastline, zaposleno na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor. Najprej njeno mnenje o dilemi umetna ali naravna smrečica: “Menim, da ima tukaj vsak pravico do izbire in tudi izbira umetnega drevesa ni tako zelo neekološka. Če bo smrekica postavljena v toplem stanovanju in jo želimo imeti do svečnice, nimamo pa tudi veliko pomoči, tako kot je nimam tudi jaz, saj živim sama, potem je umetna smrečica tista, ki mi vseeno popestri praznike, hkrati pa z njo enostavneje ravnam in predvsem, ko jo pospravim, jo pospravim tako, da ni polna soba iglic. A tukaj gre res samo za lastno odločitev. Res je smrekica iz umetne mase, a jo imam že lepo število let, saj jo varujem pred prahom in drugimi težavami.”

Res je, da je ogljični odtis take rastline visok, a žal mnogi nimamo možnosti za živa drevesa.

“Res je, da je ogljični odtis take rastline visok, a žal mnogi nimamo možnosti za živa drevesa. To morate razumeti. Naravna smrekica bi bila zagotovo moja prva izbira, če bi imela možnost za to, pa je nimam. V malem, dokaj natrpanem stanovanju z majhno zverinico (psom) preprosto ne gre. Iglic je bilo kljub ukrepom preprosto preveč.”

Živo rastoče smrečice, če z njimi ne ravnamo ustrezno, nimajo prihodnosti

Če se odločimo za naravno smrečico, smo spet pred dilemo: posekana ali živo rastoča. In kaj meni Miša Pušenjak o živi, rastoči smrečici? “Mnogi menijo, da je rastoča najbolj ekološka izbora. Nekaterim to tudi uspe. A po večini te smrekice nimajo prihodnosti, če z njimi ne ravnamo v redu. Tako smrečice ne smemo imeti v ogrevani sobi, saj če jo »zbudimo« iz zimskega spanja, začne gnati in potem je le malo verjetnosti, da spet lahko šla na prosto. Lahko pa jo imamo na terasah in balkonih kar dolgo časa.”

Na toplem je lahko največ 10 do 14 dni. Potem je smiselno, da jo počasi spet postavimo ven, na prosto.

“Na toplem je lahko največ 10 do 14 dni. Potem je smiselno, da jo počasi spet postavimo ven, na prosto. Kaj pomeni počasi? Če gre za ogrevano stanovanje najprej nekam, kjer je svetlo in hladneje, in potem postopoma povsem ven, na mraz. Pa ne pozabimo zalivati, kar se mnogim zgodi. Pozimi je potrebno zalivanje, posebej zimzelenih rastlin, seveda pa moramo imeti za zalivanje občutek. Ker manj izhlapeva, tudi rastlina ne porabi toliko vode kakor poleti, zato mora biti zalivanja manj. Če jo želimo po končanih praznikih posaditi ven, v zemljo, je smiselno jamo izkopati že zdaj, pred prazniki, ko nam vreme dopušča. Posadimo jo čim prej nazaj, vsekakor pa ne sme ostati notri predolgo, da bo še znala sama rasti. V jamo jo dam najkasneje do konca februarja.”

Če pa jo nameravate imeti še za naslednja leta, potem ji spomladi vsekakor dodajte nekaj zemlje za iglavce, čez poletje jo postavite nekam v polsenco, ne na sonce, in tekom poletja redno zalivajte in občasno tudi pognojite.

“Če pa jo nameravate imeti še za naslednja leta, potem ji spomladi vsekakor dodajte nekaj zemlje za iglavce, čez poletje jo postavite nekam v polsenco, ne na sonce, in tekom poletja redno zalivajte in občasno tudi pognojite. Izberite nevtralna gnojila. Na prostem naj ostane do takrat, ko jo potrebujete, in kot je napisano že zgoraj, v toplih prostorih ne bi smela biti več kakor 14 dni,” še svetuje Miša Pušenjak.

Rezane smrečice najpogosteje niso vzete iz narave

Kako izberemo rezano smrečico? Rezane smrečice najpogosteje niso vzete iz narave, gojene so prav z namenom, da si jih bo uporabilo za te praznike. Miša Pušenjak: “Zato s tem ne delamo tako velike škode, kot jokajo in se pritožujejo nekateri. Res je tudi, da so nekatere  posekane tudi v gozdovih, a vedno skrbno odbrane s strani gozdarjev tam, kjer jih je preveč in motijo rast druga drugi. Seveda pa so take smrečice vedno označene z nalepkami, ki to potrjujejo. Če jih jemljemo (krademo) iz narave sami, pa lahko naredimo veliko škodo, saj ne vemo, kaj mora ostati, in kaj v bistvu za lepšo rast tistih, ki ostanejo, lahko odstranimo. Najmanj pa razumem tiste, ki smrečico v tujem gozdu posekajo sami in pustijo polovico rastline, da se muči naprej, to pa je kraja in velika škoda za okolje.”

Če jih jemljemo (krademo) iz narave sami, pa lahko naredimo veliko škodo, saj ne vemo, kaj mora ostati, in kaj v bistvu za lepšo rast tistih, ki ostanejo, lahko odstranimo.

“Torej, izberemo, kupimo vedno smrečico, ki je označena, na ta način ste lahko prepričani, da ni nastala škoda v naravi. Izbrano smrečico pogladite po iglicah v nasprotni smeri rasti, če se le-te takoj vrnejo v pravi položaj, gre za sveže odrezano drevo, ki bo zdržalo dalj časa. Prav tako s smrekico, če je možno, potrkajte po tleh, z nje se ne sme usuti preveč iglic. Nenazadnje, prerez mora biti čim svetlejši, v tem primeru gre za sveže posekano rastlino. Zelo dobro je, da, tako kakor pri rezanem cvetju, doma ali pa nam to naredi že prodajalec, smrekici še enkrat odžagate majhen delček debla, da oživite žile, ki bodo pripravljene sprejemati vodo. Smrečico damo potem takoj v vodo, videli boste, da prve dni običajno popije zelo veliko te vode. Zato pazite, da je v posodi ne zmanjka. Danes dobimo že lepe posode za vodo, zato to ni nobena težava. Če bo zunaj na prostem, bo tako zdržala dolgo, v toplem prostoru pa bodo iglice relativno hitro pričele odpadati.”

Okrasne smrečice iz slovenskih gozdov letos označene z rumeno nalepko

Zavod za gozdove Slovenije letos lastnikom gozdov ter lastnikom nasadov okrasnih drevesc za označitev okrasnih smrečic, pridelanih v Sloveniji, izdaja rumeno nalepko z letnico 2021. Z napisom na nalepki »Darilo gozda vašemu domu« že vrsto let ozavešča kupce, naj tudi pri izbiri okrasnih drevesc ravnajo odgovorno do okolja, to pomeni izbiro in uporabo okrasnih drevesc, pridelanih v Sloveniji, ki imajo najmanjši ogljični odtis in ne predstavljajo nevarnosti za vnos tujerodnih žuželk in bolezni, ki bi lahko ogrozile naše gozdove. Iz gozda oziroma narave so pridobljena na gozdu in naravi prijazen način, zrasla so brez dodatnega vlaganja energije in vode ter brez uporabe pesticidov.

Navadno smreko ali jelko lahko nadomestimo z ostalimi iglavci

Pri nas je še vedno najpogosteje uporabimo navadno smreko, v zadnjem času tudi jelko, lahko pa izbiramo med različnimi iglavci, kot so na primer španska in grška jelka (imata kratke temnozelene, na spodnji strani srebrno obarvane iglice in zbito rast), korejska jelka, znano in pogosto okrasno drevo tudi na naših vrtovih, duglazija, ki ima čudovito dišeče iglice, omorika, različne vrste borov in srebrnih smrek. “Zagotovo pa kavkaška jelka obdrži iglice na vejah tudi več mesecev po tistem, ko se je drevo posušilo. A je temu primerno tudi draga.
Po uporabi drevesa ni potrebno zavreči. Iglice absolutno uporabimo kot zastirko na okrasnih gredicah, posebej okoli rastlin, ki imajo rade nekoliko bolj kislo okolje, kot so rododendroni ali hortenzije in seveda iglavci. Deblo pa uporabimo za oporo plezajočim rastlinam poleti, lahko na okrasnem vrtu ali zelenjavnem vrtu (fižol, kumare, …) Tako v bistvu nismo naredili nič narobe in smo vse vrnili naravi na drugačen način,” zaključuje naša sogovornica.