Dogodki

Pijani

Ivan Viripajev (1974), eden najprodornejših sodobnih ruskih dramatikov, je igro Pijani napisal po naročilu Düsseldorfer Schauspielhaus, kjer so jo leta 2014 tudi krstno uprizorili (sam pa zanjo pravi, da je njegova najboljša drama). Viripajev kreativni svet nastaja nekje med svetovoma Quentina Tarantina in Andreja Tarkovskega, kjer trčijo črni humor, okrutnost, duhovnost, misticizem in metafizična liričnost. Kot predstavnik nove, družbeno kritične generacije Viripajev svoje dramske like v Pijanih kot »boter kozmične mafije« pripravi do tega, da v stanju alkoholne omame posežejo po transcendenci – ali vsaj nekam v smeri proti uvidu nekega življenjskega bistva in smisla. Sodobni Evropejec namreč brez, da se ga »nažre na mrtvo«, ne more dojeti ali uvideti, da je do vratu pogreznjen v laži, prevare, komplekse, izpraznjenost, depresije, egoizem in žalost, predvsem pa ne ve več, kaj bi sploh naredil s svojim življenjem. Gonja za denarjem je njegova edina realnost, ki pa mu v zameno ne prinaša ničesar.

Evropejec, na katerega se besedilo na nekaj mestih neposredno obrača, v sebi skriva strah in negotovost pred jutrišnjim dnem, pretvarja se, da ima trda tla pod nogami, in šele v alkoholni omami počasi priznava, da nima pojma, kaj naj bi sploh bilo Tisto, za kar bi se splačalo živeti. Ker se Tistih nekaj stvari ne da kupiti, naročiti ali plačati. Jasno pokaže, da se ne more niti soočiti niti sprijazniti z mrtvimi bližnjimi, izgubljenimi ljubeznimi, posušenimi odnosi, s svojimi (ali tujimi) aferami, kaj šele z boleznimi, bolečinami in smrtjo. Če bi dramskim osebam Pijanih (direktorju filmskega festivala, fotomodelu, bančniku, menedžerju, pravkar poročenemu paru, prostitutki in še sedmim drugim prisotnim) odvzeli motiv pijanosti, bi dobili skupino absurdnežev, čudakov, norcev, ki tavajo po nekem nočnem mestu na stari celini. Brez pijanosti bi bili kot izgubljena Ladja norcev (Narrenschiff) iz renesančne domišljijske pokrajine, ki bi jo zasedla novodobna »posadka domišljijskih junakov na velikem simbolnem potovanju, ki jim sicer ni prineslo premoženja, ampak podobo njihove usode ali resnice,« kot je zapisal Foucault v Zgodovini norosti.

Mariborsko uprizoritev, kjer si Viripajev skozi štirinajst oseb postavlja vprašanja o ljubezni, Bogu in lažeh, je režiral mlad madžarski režiser in igralec Attila Vidnyánszky ml., ki je na madžarske odre postavil nekaj odmevnih gledaliških uprizoritev.

Več informacij:

• Pričetek: 17. januar 2024 ob 20:00
• Konec: 17. januar 2024 ob 22:00
• Lokacija: Drama SNG Maribor