Dogodki
Gala Čaki: Pokrajina notranjega jaza
Odpiralni čas: od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, v soboto od 10. do 14. ure
Njena dela buhtijo od energije, kot bi umetnica prelivala svojo notranjost na platna, ki izžarevajo umetničino ustvarjalno ekspresijo. Intenzivna osebna čustva z odločnimi, a tudi prefinjenimi in nežnimi zamahi potez čopiča usmeri v slikanje, kar opravlja tako vehementno, da bi njen pristop označili tudi za ambientalni performans ali akcijsko slikarstvo.
Prihaja iz Novega Sada, iz Vojvodine, ki s svojo večetničnostjo tvori najbolj večkulturno mesto v Srbiji, pri čemer njene slike tradicijo urbanega okolja zrcalijo na globalno raven intimnih občutij življenja posameznice v velemestu. Figure nakazanih potez, zakrite in neprepoznavne, se v abstraktnem okolju pojavljajo kot podobe iz izkušenj našega obdobja; četudi so lahko znane, dajejo močan občutek neznanega in ni nujno, da smo jih res kdaj srečali. Nedvomno pa so se pojavile v neki obliki, a nemara zgolj kot prikazni, razpete nekje med podzavednim in zavednim, dejanskim, uresničenim, med osebnim čustvom in doživetjem, kar je samo naše in drugim ostaja neznano, pri Gali Čaki pa se skozi umetniška dela vizualno prelevi v univerzalno.
Nekje na mestnih ulicah, ki prisiljujejo ljudi v medosebne odnose, z razločevanjem sveta okoli sebe nastaja tudi naš notranji svet, s katerim sestavljamo odnos med sabo in drugimi, kar je osnova družbe in družbenega. Kot je komunikacija medij za premoščanje razdalj na osebni in skupinski ravni in pomeni, je umetnost univerzalna ’oblika’ prehajanja med prostori, zunanjimi in notranjimi, sprva nejasni in skrivnostni postajajo prepoznavni, kar lahko imenujemo ’čustvena inteligenca’, in je neizogiben rezultat človeškega napredka, celo bistvo (človeških) bitij.
Subtilnost, krhkost, in introvertiranost Gale Čaki se na njenih slikah preprosto prelevijo v figuralne abstrakcije, iz katerih se porajajo podobe tistih, ki smo jih kdaj srečali, čeprav jih nikoli nismo, vendar so prisotni v nas in jih kdaj še srečamo ali pa ostanejo v tem ’medprostoru’, ki z umetnostjo ozavešča individualno in kolektivno nezavedno.