V našem kulturno bogatem mestu Maribor se nahaja več skulptur, ki so prave znamenitosti. Vsi poznamo Angele, ki stojijo na travniku zraven Kamniškega drevoreda, Florijanovo znamenje na Grajskem trgu, Kužno znamenje na Glavnem trgu, spomenik generala Rudolfa Maistra pred Prvo gimnazijo ter seveda spomenik NOB oziroma Kodžak na Trgu Svobode.

Ampak, ste kdaj opazili manjše kipce v mestu? Tukaj vam predstavljamo nekaj zanimivih kiparskih del, ki jih lahko najdete med sprehodom po Mariboru:

1. Figuralna skupina na vrhu SNG Maribor

Slovensko narodno gledališče se nahaja na Slomškovem trgu, kjer so ga umestili arhitekti Adam Wiesinger in Franz Gustav Lahn, ki sta izdelala prve načrte, Johann Schöbl, ki je oblikoval podobo stavbe, in Branko Kocmut, ki je stavbo kasneje prenovil. Leta 1847 je bilo pridobljeno zemljišče za gledališko poslopje, ki je obsegalo velik vrt med današnjo Slovensko in Gledališko ulico. Temeljni kamen so postavili leta 1848, prvo predstavo pa so v novem gledališču uprizorili januarja 1852. Od leta 1848 je bila stavba v lasti ustanoviteljev mestnega gledališča, leta 1920 pa je lastnica postala mestna občina.

[[image_1_article_64075]]

Čez tri osi segajoči balkon SNG-ja flankirata dve kariatidi, ki nosita mogočni konzoli, iz katerih v višjem nadstropju stojita profilirana korintska pilastra. Skulpturi sta upodobljeni kot ženski, ki stojita na bazi z rokami nad glavo. Figuri, kljub razkritim oprsjem, pokriva draperija, ki jima zatre pogled na spodnji del telesa, katerega zamenja steber. Gladek obraz pa jima okvirijo skodrani lasje.

[[image_2_article_64075]]

Zgornji del pročelja zaključuje venčni zidec s skupino muzicirajočih putov na vrhu. Z njimi lahko opazimo grb ščita z upodobljeno liro z akantovimi listi. Figure treh fantov nosijo le draperijo in igrajo na inštrumente: trobento, flavto in lutnjo. Figure naj bi opominjale na dejavnost gledališča, v smislu igranja glasbe. Plastika je delo Dunajske kiparske zadruge, narejeno iz peščenca, ki so ga pridobili v Lipnici. Kipci so bili leta 2010 restavrirani.

2. Balustradna ograja Prve gimnazije

Stavba Višje realke, v kateri je danes Prva gimnazija Maribor, je bila zgrajena v letih 1871-1873 po načrtih nemškega arhitekta Wilhelma Bücherja. Leta 1888 so v bližini šole sezidali telovadnico , ki so jo 1900 povezali s šolsko stavbo. Načrte za povezavo je izdelal mariborski arhitekt Adolf Baltzer. Sedemnajstosno pročelje dvonadstropne zgradbe poudarja osrednji, sedemosni rizalit, ob straneh pa dva plitvejša rizalita. Pročelje zaključuje arhitrav, nad katerim je bogato profiliran venčni zidec.

[[image_4_article_64075]]

Nad osrednjim rizalitom vidimo mehansko uro, ki jo na obeh straneh obdaja balustradna ograja, na kateri stojijo štirje kipi. Delo Dunajske kiparske zadruge iz peščenca prikazuje personifikacije Matematike oziroma Fizike, Naravoslovja oziroma Biologije ter Kemije in Geometrije, ki po svoji zasnovi spominjajo na personifikacije Trgovine in Tehnike. 

Te štiri ženske figure stojijo na konzolah, ki se nadaljujejo v liniji pilastrov. Skulpture nosijo tunike s pasovi in v rokah držijo atribute, ki prikazujejo glavne predmete gimnazije, posledično figure personificirajo le-te. Kipci so bili leta 2008 restavrirani.

3. Reliefi vile Transilvanija

Arhitekt Fritz Friedriger je leta 1910 načrtoval in zgradil neobaročno-secesijsko vilo za svojo družino. Poimenoval jo je Transilvanija po svoji domovini. V vili so živeli le 10 let, saj so se kot nezaželjeni državljani nemškega rodu morali preseliti v Graz in si tam zgradili nov dom. 

[[image_3_article_64075]]

Po prvotnih načrtih naj bi na reliefu nad vhodom stavbe bilo upodobljenih sedem značilno secesijsko oblikovanih ženskih figur v smislu sedem svobodnih umetnosti, vendar se je Friedriger med gradnjo odločil za upodobitev članov njegove družine. Na prestolu sedi Friedrigerjeva žena, ki predstavlja arhitekturo, desno od nje vidimo hčeri in sina, ki prikazujejo kiparstvo in slikarstvo, ter levi samega Friedrigerja, ki s sinom na svoji desni prikazujeta zidarstvo in nadaljevanje tradicije. Moška figura levo zadaj je neznana, predstavlja pa tesarstvo.

[[image_5_article_64075]]

Na južni strani fasade lahko občudujemo sončno uro okrašeno z reliefom oblakov in antropomorfnim soncem ter štirimi razigranimi angeli. Eden izmed njih igra na lutnjo, zraven njega so trije z draperijo oblečeni fanti, ki plešejo. Ura prikazuje trajanje delovnega dne in iz plesočih fantov si lahko razberemo veselje ob koncu dela. Hkrati pa spominjajo tudi na letne čase, čeprav je povsem možno, da so le dekorativne narave. Vila je v zasebni lasti, kljub temu je zapuščena in počasi propada.

4. Personifikacije poštnih dejavnosti na Pošti Maribor

Mariborska pošta, zgrajena med letoma 1892 in 1894 na območju podrtega srednjeveškega meščanskega špitala, je rezultat načrtov dunajskega arhitekta Friedricha Setza. Gradnjo sta vodili mariborski gradbeni podjetji Baltzer in Kiffmann. V prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja je bila pošta prenovljena po načrtih arhitekta Bojana Reichenberga.

[[image_6_article_64075]]

Poleg arhitekturnih posebnosti stavbe izstopa tudi zelo zanimivo kiparsko okrasje, ki najverjetneje izhajajo iz rok umetnikov Dunajske kiparske zadruge. V prvem nadstropju nad vhodom Pošte stojita figuri moškega z ogrinjalom in ženske v tuniki. Skupaj spominjata na dva najpomembnejša glasnika grške mitologije: Hermesa in Iris. 

Iris je poosebitev mavrice oziroma glasnika konca neviht. Je boginja morja in neba ter kurirka bogov. Medtem v roki ženskega kipa vidimo palico, ki jo ovija kača, kar je po navadi simbol Hermesa. On velja za boga meja in prehodov. Hiter in iznajdljiv posrednik med človeštvom in bogovi, ki se prosto giblje med smrtnim in božanskim nivojem.

[[image_7_article_64075]]

Istočasno pod njima na fasadi opazimo šest ženskih reliefov, ki predstavljajo poštne dejavnosti. Nad levim lokom sta figuri s telefonom in mikrofonom, ki predstavljata telefonsko dejavnost. Figuri nad srednjim lokom nosita rog ter pakete oziroma pisma in predstavljata poštno dejavnost. Nad desnim lokom pa figuri držita telegrafski priključek in list papirja in tako ponazarjata telegrafsko dejavnost.

5. Molekula na Jamčevem vrtu

Stavba, ki stoji na križišču Prešernove in Razlagove ulice, je poimenovana po nekdanji vrtnariji, ki je prej bila na tej lokaciji. Brutalistično oblikovan Jemčev vrt, ki je nastajal med leti 1972 in 1975, je vizualno najbolj izstopajoč, čeprav je Hutterjev blok po masi zgradbe bolj robusten. Arhitekt Borut Pečenko je izrazil svoje prizadevanje, da bi prispeval k celostni podobi trga in vzpostavil povezavo z okolico. Stavbo je opisal kot "rastočo hišo", ki se prilagaja sosednjim zgradbam in se harmonično vključuje v okoliško panoramo.

[[image_8_article_64075]]

Na zahodni strani zgradbe je pritrjena razčlenjena aluminijasta plastika umetnika Janeza Boljke, ki je nastala leta 1973 v sklopu kiparskega simpozija Forma viva Maribor. Plastika je pritrjena na temno betonsko osnovo. Mednarodna kiparska prireditev v Mariboru je potekala med letoma 1967 in 1986, kjer so umetniki večinoma ustvarjali v betonu. Boljka je bil edini, ki je izbral drugačen material, in njegova stvaritev je hkrati tudi edina, ki ne stoji na tleh, temveč je pritrjena visoko na pročelje stavbe, iz katere se razvija molekula s katero je kipar nagovoril atomsko dobo.

Več o skritih in tudi ne tako skritih kipih si lahko preberete na spletni strani Likovne umetnosti v prostoru mesta Maribor ali na tej povezavi.