Zdravniške organizacije v skupni izjavi o stanju v slovenskem zdravstvu opozarjajo, da nesmiselni ukrepi ne bodo rešili javnega zdravstva, ampak ga bodo potisnili čez rob. Poudarjajo, da so razmere v javnem zdravstvu nevzdržne, zdravniki pa da imajo dovolj. "Mnogi odhajajo in bojimo se, da bodo odhodi kmalu bistveno bolj množični," so zapisali.

Ob zmanjšanem zanimanju za razpisane specializacije kmalu brez javnega zdravstva?

Skupno izjavo so podpisali Mladi zdravniki Slovenije, sindikat Praktik.um, Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Strokovno združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter sindikat Fides.

Zapisali so, da se z dosedanjim ravnanjem škode ne povzroča le zdravnikom, ampak javnemu zdravstvu in pacientom že danes, predvsem pa prihodnjim generacijam. Množični odhodi zdravnikov pa da bi za javno zdravstvo in prebivalce Slovenije že danes pomenili katastrofo. "Ob zmanjšanem zanimanju za razpisane specializacije pa javnega zdravstva čez deset let v Sloveniji ne bomo več poznali," opozarjajo.

Vladi očitajo, da je pozabila na svoje pisne zaveze, ki jih je dala zdravništvu. "Z neverjetno lahkotnostjo je razvrednotila in ponižala poklic zdravnika in sprejela mnoge nesmiselne ukrepe," so prepričani. Izgovori vlade, da v enem mandatu ni mogoče izpeljati resnih reform, pa da so neresni.

Poudarjajo, da predvsem mlajše generacije zdravnic in zdravnikov bistveno bolj cenijo svoj prosti čas in čas z družino ter se zavedajo vpliva prekomernega nadurnega dela na njihovo zdravje.

Številka jim ni v čast, a ne prevzemajo krivde

Na novinarski konferenci ob predstavitvi izjave je predsednik Fidesa Damjan Polh dejal, da izjava ponazarja stanje po 100 dneh stavke. "To je številka, ki nam ni v čast. Vendar nismo mi krivi za to, zdravniki niso krivi za stanje v družbi. To je tudi vlada priznala v zapisu pred dobrim letom dni, pa je žal ta zapis obstal nekje v predalu, kljub temu, da je objavljen v uradnem listu," je povedal. Dodal je, da so o stanju slovenskega zdravstva opozorili tudi Evropsko komisijo.

"Z grozo opazujemo vedenje vlade in s pesimizmom zremo v prihodnost, saj zdravstveni sistem propada pred našimi očmi," je povedala predstavnica Mladih zdravnikov Slovenije Alenka Bahovec. Dodala je, da opažajo upad interesa za študij medicine in veliko nezasedenih mest za specializacije na zadnjem razpisu. "Ob neustreznem plačilu za odgovornost, ki jo nosimo, in neustreznih delovnih pogojih pa razumemo kolege, ki se odločijo zapustiti naš sistem," je pojasnila.

Mlade zdravnike skrbi, od koga se bodo učili, če visoko izobraženi specialisti zapuščajo terciarne ustanove. Odločevalce je ob tem pozvala k takojšnjim in učinkovitim ukrepom, da ne bo prepozno in ne bo prišlo do situacije, ko za paciente ne bo dovolj zdravnikov.

Javno zdravstvo v hudi krizi

Podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije Boštjan Kersnič je poudaril, da je šlo lani v Avstrijo in Nemčijo vsaj 25 zdravnikov, za kar so krivi delovni pogoji. Slovenija ob tem ni zanimiva za zdravnike iz Makedonije, tamkajšnja agencija je namreč zavrnila sodelovanje pri iskanju zdravnikov za Slovenijo, saj so njihove ciljne države zahodneje. "Iz tega lahko samo sklepamo, da Slovenija postaja neto izvoznica zdravnikov, in to je zelo slabo," je opozoril.

Igor Dovnik iz Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je povedal, da aktivno pomagajo Fidesu pri trudu za boljše pogoje dela. "Javno zdravstvo je v krizi. Težave so v celi Evropi, ampak pri nas je mnogo hujše, saj leta in leta nismo naredili nič, pa bi bilo že zdavnaj nujno," je bil kritičen do aktualne in prejšnjih vlad.

Posebej oster je bil do aktualne vlade, ki jo po njegovih besedah povezuje neznanje, ignoranca ter nekritičnost in pomanjkanje uvida v resnost situacije. Meni, da se vlada "dela norca" iz pacientov in zdravnikov. Prepričan je, da se vlada ne more prepirati z zdravniki, saj jih primanjkuje na vseh nivojih.

Matija Cevc iz Slovenskega zdravniškega društva pa je dejal, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v zdravstvu, tudi v času stavke. Opozoril je, da vlada ni uresničila dogovora. "Izgovori na ujme in podobne stvari, da se ne realizira, kar je obljubljeno in podpisano, so slabi izgovori," je povedal.

Izboljšave po navedbah ministrstva za zdravje možne samo s sodelovanjem vseh akterjev

LNa ministrstvu za zdravje so v odzivu na skupno izjavo zatrdili, da lahko izboljšave zdravstvenega sistema udejanjijo zgolj s sodelovanjem in v stalnem dialogu z vsemi akterji v zdravstvu.  Ministrica bo predstavnike Mladih zdravnikov Slovenije v kratkem povabila na sestanek in se z njimi pogovorila o pričakovanjih glede izboljšanja delovnih pogojev in napovedi o množičnih odpovedih delovnih razmerij, so zapisali.

"Cilj je spoštovanje evropske direktive, ki predvideva omejitev na 40 ur tedensko pri polnem delovnem času, ter osem nadur. Zaposleni v zdravstvu imajo pravico do počitka. To, da jim ne bo treba delati prekomerno, ministrstvo za zdravje skuša doseči z različnimi ukrepi, vse od dodatnih izrednih razpisov za specializacije zdravnikov in nagrajevanja na področjih, kjer specialistov najbolj primanjkuje, do soglasja za povečan vpis na medicinski fakulteti," so zapisali v izjavi.

Poudarili so, da je vlada sprejela ukrepe na področju lažjega zaposlovanja tujih zdravnikov. S tem namenom so skrajšali prilagoditveno obdobje, stroške postopka priznavanja poklicne kvalifikacije pa so prenesli s kandidata na izvajalca zdravstvene dejavnosti, so zatrdili. Tuji zdravniki bodo za čas prilagoditvenega obdobja oziroma opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti zaposleni, delo bodo lahko opravljali pod mentorstvom.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je število vseh zdravnikov v zadnjih desetih letih povečalo za 31 odstotkov, še zatrjujejo na ministrstvu. V zadnjih desetih letih je iz tujine v Slovenijo prišlo 120 zdravnikov, največ iz držav bivše SFRJ, predvsem Srbije, Hrvaške ter Bosne.

Medtem so zahtevano raven znanja slovenskega jezika za diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice znižali na raven B2, kar po navedbah ministrstva prav tako pomeni lažji dostop na slovenski trg dela in s tem tudi "povečanje nujno potrebnega kadra v zdravstvu".

Kordež novi vodja vladne pogajalske skupine za pogajanja s Fidesom

Vlada je sicer danes z mesta vodje vladne pogajalske skupine za pogajanja z glavnim stavkovnim odborom Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides razrešila Mirka Stoparja in za novega vodjo imenovala Denisa Kordeža, dosedanjega namestnika vodje in sicer državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, so sporočili po seji vlade.

Za novo namestnico vodje pogajalske skupine pa je bila namesto Kordeža imenovana državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec. Prva stavkovna pogajanja po spremembi na vrhu pogajalske skupine bodo v četrtek. 

STA