Urbanova zgodba se je začela pred približno osmimi leti, ko je kot mlad beatmaker s pomočjo glasbe iskal izhod iz temačnega obdobja življenja. Z leti je postal producent, DJ, rapper in organizator dogodkov, vse to pa so, kot kasneje pojasni, le delčki mozaika njegovega ustvarjalnega življenja.

Začel je leta 2016

Začetek YNGFireflyjeve glasbene poti sega v leto 2016. Zgodba se je pravzaprav začela v Gramofonoteki, kjer je na delavnici spoznal Mita, enega od svojih prvih sodelavcev, ki ga je kasneje usmeril na pravo pot. Sčasoma se je preizkusil v različnih oblikah glasbenega ustvarjanja, sodeloval je z raznimi umetniki kot so EZY-G, Matter, Mrigo in seveda Andrej Janžekovič / Mito. Ničesar ni prepuščal naključju. Je pa vmes organiziral tudi Panika dogodke ter ogromno nastopal. "Nastopal sem po vsej Sloveniji. Razen na obali, ne vem, kaj se z obalo dogaja," se pri tem pošali.

Beatmaking je bil zanj izhod iz temačnega obdobja, ko so se začele razblinjati njegove košarkarske sanje. Iskal je nekaj, kar bi ga napolnilo z energijo in mu dalo nov zagon. Glasba je zanj postala izhodišče, s katerim je izražal čustva in pridobival nove izkušnje. V tistem času pa je začel tudi s solo projekti, eksperimentiranjem in izdajanjem beattapeov, ki so služili kot podlaga za njegov kasnejši glasbeni razvoj. Pri tem so bile pomembne predvsem že omenjene delavnice in spoznavanje novih umetnikov na slovenski hip-hop in rap sceni.

"Bil sem na 'podnu', nič mi ni šlo in sem 'rabo' glasbo, da sem ostal pri sebi."

[[image_2_article_65830]]

Pomembni so osebni odnosi

Ker je slovenska glasbena scena dokaj majhna, mu je to omogočilo, da je z ustvarjalci stopil v tesen stik. Ta tesna povezanost pa mu je kasneje prinesla razne priložnosti za sodelovanje in širjenje lastnega glasbenega obzorja. Umetnike je spoznaval na osebni ravni, prek druženj na festivalih in nastopih, kar je omogočilo naravne povezave in sodelovanja. "Rad imam, da je v kreativni proces vključen človek, s katerim se razumem. Samo na tak način se lahko v studiu družimo in delamo spomine, da nismo tam zgolj zato, da delamo," pojasni.

"Glasba je za mene filter, v katerega dam emocije in za katerega nočem, da je "navadna služba". Nočem se počutiti, kot da grem delat na trak, 'štemplat' karto in zapravit svoj dan."

Urban se pri ustvarjanju v prvi vrsti osredotoča na osebne odnose in prijateljstva. Ko je spoznal umetnike, kot sta na primer Mito in skupina Matter, je bilo zanj pomembno, da se z njimi poveže na osebni ravni. Pristop, kjer se ustvarjalci spoznajo kot ljudje, mu je prav tako omogočil, da se je lažje vključil v glasbeno skupnost in ustvarjal glasbo, ki je resnično odražala njegove občutke. Tako mu je tudi pri Paniki pomembno, da umetniki sodelujejo in se družijo v sproščenem okolju.

Odraščal je s športno disciplino in delovno etiko

Mlad Mariborčan je vse do 16. leta verjel, da bo njegova poklicna pot košarka. Ko pa je ugotovil, da morda nima pravega telesnega profila in karakterja za profesionalnega športnika, je začel iskati druge možnosti. "Ko sem bil mlajši sem bil prepričan, da bom nekoč igral v NBA-ju. Do enega 16. leta sem pričakoval, da bo košarka moje delo. Te sanje sem imel dejansko do trenutka, ko sem se začel ukvarjati z glasbo. Je pa res, da sem bil tako tudi vzgojen. Trenirati sem začel pri osmih letih in se je tudi družina posledično osredotočala bolj na to karierno pot. Nasploh pa v družini niti ni nekega glasbenega talenta, vsi so bili vedno bolj športno usmerjeni," nam zaupa.

Čeprav je bil Urbanov prehod iz košarke v glasbo morda presenetljiv, je bil zanj naraven korak, ki mu je omogočil, da se bolje izrazi. Sam prizna, da je bila to ena izmed najlepših odločitev v njegovem življenju, saj mu je omogočila biti srečen. In čeprav ni nadaljeval profesionalne košarkarske kariere, je športna disciplina in delovna etika, ki ju je pridobil med treniranjem, ostala z njim. To mu je pomagalo, da je ohranil fokus in delal trdo, da bi dosegel svoje glasbene cilje. "Priznam, da mi Bog ni dal pravih košarkarskih fizikalij – imam prekratke roke. Ampak ne, to ni izgovor, samo dodatni razlog, da sem stopil na realna tla. Sem pa ugotovil, da tudi karakterno nisem profesionalni športnik," se pri tem pošali.

Ker pa je velik del svojega življenja namenil košarki pa se ji seveda ni čisto odpovedal. Tako je pred kratkim diplomiral in postal športni trener. Trenutno uči otroke, stare od 10 do 14 let, košarko. Omenjena športna disciplina pa mu je med drugim omogočila, da se je vključeval v več projektov hkrati in se osredotočil na glasbo na način, ki ga drugi morda ne bi zmogli.

Velik vpliv ima tudi okolje

"Mama, babica in dedek so me vedno podpirali. Marsikdo iz starejše generacije glasbenikov se mi je v preteklosti potožil, da jih starši pri glasbi niso podpirali. Da so rekli, da od tega ne moreš živet in podobno. Jaz tega nisem doživel. Imel sem popolno podporo, pod pogojem, da naredim šolo, saj glasba ni smela vplivati na moje izobraževanje. Dobro, maturo sem popravljal, ker je matematika bila težka, ampak smo zrihtali," se nasmeji Urban. Pri tem doda, da se je vedno obkrožal z ljudmi, ki so ga krepili in mu pomagali.

"Če se vedno obkrožaš z ljudmi, ki samo sedijo doma na sedežni, boš prej ali slej ti na tej sedežni ležal."

Pove tudi, da se je učil sam, s pomočjo Youtube videov. "Za božič ali za rojstni dan, v glavnem, ko sem bil mlajši in sem za praznike dobil ogromno daril, sem izrazil željo, da hočem v prihodnosti delat hip-hop beate. Mama mi je zato kupila eno stvar, ki se ji reče Maschine in sem se na tistem dalje učil. Potem pa sem začel obiskovati delavnice, da sem dobil dodatno znanje in, da sem spoznal ljudi, ki so že več let v tem."

"Flyšter je obliž za vse rane, ki sem jih v zadnjih treh letih nabral"

[[image_1_article_65830]]

Njegov najnovejši projekt, solo rap album "Flyšter", je zanj prav poseben dosežek. Gre za intimno in osebno delo, kjer je Urban izrazil svoje najgloblje občutke. Album je kratek, vendar intenziven, s 13 pesmimi, ki skupaj trajajo le 28 minut. Sam pravi, da ni želel dolgoveziti, ampak je hotel povedati, kar je moral, in se premakniti naprej. "Takšni beati, kot jih uporabljam sam, hitro postanejo “tečni”, če jih razvlečeš na 5 minut. Kljub temu je na albumu 13 vsebinsko zelo različnih komadov, kjer vsak pove neko svojo zgodbo. Je pa pri vsakem projektu v moji glavi Mitov verz “Od 10 komadov, 9 jih more bek”. Sam sem imel na začetku 17 pesmi, izločil pa sem tiste, ki so bile preveč površinske," pojasni.

Rappersko gledano sta mu bila velika inspiracija Earl Sweatshirt in Billy Woods, glasbeno pa Madlib in Alchemist. "Je pa to vse podzavestno, ni mi cilj, da nekoga kopiram. Tista glasba, ki jo v določenem trenutku najbolj absorbiram ponavadi postane inspiracija za nastanek novih komadov. Na koncu pa je še vedno glavno, da izhaja iz mene in mojega načina, ki ga želim prenesti na ljudi," pove.

“'Spucal' sem se vseh teh čustev na papir in upal biti ranljiv." 

Sam prizna, da je dolgo razmišljal, ali naj sploh izda tako osebno delo, vendar je na koncu ugotovil, da so občutki tisti, ki jih lahko deli, ne da bi razkril preveč zasebnosti. Da bi ohranil distanco med svojim osebnim življenjem in ustvarjanjem uporablja tudi razne prispodobe in sinonime.

Ni sklepal kompromisov

"Pred kratkim sem razmišljal, da je to prvi album, na katerem ne morem izbrati najljubše pesmi. Čisto iskreno so to komadi, ki so nastali v nekem temačnem okolju in mi je zato album v celoti pomemben. Želel sem si, da bo album celota, v kateri nobena pesem ne izstopa po kvaliteti."

Iz strani beata, oziroma glasbene podlage, je verjetno najbolj zanimiva pesem Nehaj betlat luft. Urban pravi, da mu je ta pesem tekstovno sicer najmanj pri srcu, ampak mu je glasbeno izredno fascinantna. Poudari pa, da gredo zahvale za to zanimivo podlago Matiji Koterle, ki je razlog, da je pesem tako edinstvena. Najbolj spevna pesem je, po drugi strani, Kaj nardi luv. Gre za pesem, ki je album predstavila širši javnosti in, ki je povezala stil boybandovskih pesmi Travnika z Urbanovo solo rap plato. Je pa videospot za to pesem tudi neke vrste predstavitev vseh pomembnih akterjev na albumu. Prikazuje namreč Matijo, Vida Peršaka, Nejca Ujčiča (ki na tej pesmi tudi poje) in Lano Žnidaršič na skupnem potovanju po Nizozemski. Je pa na albumu, kot pričakovano, slišati tudi Andreja Janžekoviča (Mito).

"Ta video je sicer zelo oseben, bodo pa zato ostali nekoliko bolj ležerni. Z videi sem namreč hotel to intimno vzdušje albuma rahlo razbiti."

"Navajen sem, da v bendih in pri kolaboracijah sprejemam kompromise, tudi, če meni osebno kaj ne paše. Pri tem albumu pa sem res sam odločal in nisem delal kompromisov, zato sem s svojim delom tudi izredno zadovoljen," še doda.

Kot še pove, ima velik zaslužek pri izdaji albuma tudi Založba Kafana (Uroš Veber) in Emil Kozole (Ljudje design studio), ki je z ekipo ustvaril "brutalno vizualno podobo". Drugače pa Urban sam sprejema naročila za CD-je in majčke. "Če je plata intimna si želim, da je tudi prodaja intimna," pojasni

Odziv na album je bil odličen

Takoj po izidu je Urban prejel veliko lepih komentarjev in ogromno podporo poslušalcev. Čeprav je sam zelo skromen in si ne želi postavljati visokih pričakovanj, je bil vendarle hvaležen za vsak pozitiven odziv. "Tega nisem pričakoval in mi je bilo pri srcu kar toplo," pove. Ker pa ne želi, da bi se glasba sprevrgla v komercialno kalkulacijo, se zaenkrat raje osredotoča na ustvarjanje glasbe, ki mu je resnično blizu, kot pa na marketing svoje osebnosti. Tako v prihodnosti načrtuje še več osebnih projektov in sodelovanj.

"'Kul' je, da so ljudje začutili moja čustva, kljub temu, da album mogoče ni najbolj privlačen, ker na njem 'jamram'."

Zdaj, ko je izdal svoj prvi pravi solo album, pa se želi preizkusiti tudi v režiranju videov in ustvarjanju vizualnih vsebin, ki bi podkrepile njegovo glasbo. V tem namreč vidi priložnost, da izpolni svojo ustvarjalno vizijo na še višji ravni. Čeprav ima za prihodnost številne načrte pa vedno živi v sedanjosti in se osredotoča na projekte, ki jih trenutno razvija.

"Če sem čisto iskren, pet ne znam niti malo, to, da nimam posluha, ne reši ni autotune."

Na koncu koncev je YNGFirefly umetnik, ki ve, kaj želi doseči. Ne obremenjuje se preveč s prihodnostjo in se osredotoča na projekte, ki ga trenutno zanimajo. Njegova glasba je izraz njegovega notranjega sveta, skozi svoje delo pa želi navdihniti druge – ne glede na to, ali so ljubitelji rapa, metala ali katerega koli drugega žanra.