V Maribor, drugem največjem mestu Slovenije, se je skozi čas izoblikovala vrsta posameznikov, ki so s svojim talentom in predanim delom pustili neizbrisen pečat v lokalni skupnosti. Med temi izjemnimi posamezniki izstopa šivilja Brigita Kovač, katere popularnost je zrasla izključno na temelju njenega znanja, spretnosti ter strastnega odnosa do šiviljstva.
Spontana odločitev daleč od obžalovanja
V času, ko se je Brigita Kovač šolala, izbira poklicev ni bila tako raznovrstna kot danes. Sredi omejenih možnosti je bila njena odločitev za šiviljstvo spontana, a daleč od obžalovanja. Namesto da bi se ozirala na omejitve, je Kovačeva svojo odločitev sprejela kot priložnost za izražanje svoje ustvarjalnosti in spretnosti.
Njena poklicna pot se je začela v takratni tekstilni tovarni PIK Maribor, kjer je svoje znanje pilila dve leti. Po tem obdobju je Brigita prestopila v svet privatnih butikov, kjer je postala del ekipe šestih izkušenih šivilj. Ta leta so bila ključna za razvoj njenih spretnosti in izpopolnjevanja tehnike. Takrat se je vsako oblačilo šivalo po meri, kar je postavilo temelje za njeno globoko razumevanje šivanja in oblikovanja.
Kovačeva se je na 35 let dolgi delovni poti izkazala ne le kot šivilja, temveč kot svetovalka, ki soustvarja modno dediščino Maribora. Njena popravila so prepoznana po natančnosti izvedbe in občutku za estetiko. Njena izjemna pozornost do strankinih želja jo je pripeljala do ustanovitve lastne šiviljske popravljalnice.
[[image_1_article_63590]]
Vilinka, kot se imenuje, je postala njen ponos in prinaša zadovoljstvo tako njej kot tudi njenim strankam že osem let. Ime izhaja iz navdihujoče slike metuljčka oziroma vile, ki je Kovačevi že nekdaj padla v oči. S prijateljico astrologinjo sta skupaj ustvarili ime za šiviljsko popravljalnico. Vilinka je tako postala simbol njenega ustvarjalnega duha in predanosti šiviljstvu.
Izzivi so vedno dobrodošli
S kontinuiranim vlaganjem v modernizacijo in uporabljanjem najnovejših tehnologij pri šivalnih strojih, Kovačeva nenehno izboljšuje svoje storitve. Poudarek na dobrih sukancih odraža njen trud za zagotavljanje kakovosti pri popravilih oblačil, kar ji je pridobilo številne zadovoljne stranke. Z leti izkušenj v šivanju po meri je postala nosilka strokovnega znanja, ki seže onkraj zgolj šivalnih tehnik.
[[image_3_article_63590]]
Njena pot je bila obogatena z neprecenljivimi izkušnjami dela z različnimi ljudmi, kar je močno razširilo njena obzorja in ji oblikovalo strokovnost. Vrednoto tega znanja prepoznava tudi v ekipi zaposlenih, ki pod njenim vodstvom izvajajo vrhunska popravila.
Kovačeva se zaveda, da je šiviljstvo več kot le spretnost z iglo in nitjo. Njeno delo je zahtevno in dolgotrajno. Vsak dan začne ob 5. uri zjutraj, njen delovnik pa zajema od 16 do 18 ur dela vsak dan, a Kovačeva to opravlja s srcem in strastjo do svojega poklica. Dnevno sprejme od 40 do 50 strank, pri čemer posvetovanje z vsako posamezno stranko zavzema pomemben del njenega dela. S tem ne le ohranja visoke standarde pri šivanju in popravljanju oblačil, temveč poudarja tudi pomembnost medsebojnega odnosa in zadovoljstva strank.
Največ ji pomeni zadovoljstvo strank
Brigita Kovač je postala prepoznavna ne le zaradi svoje vrhunske obrtne spretnosti, ampak tudi zaradi izjemnega osebnega stika, ki ga vzpostavlja s vsako stranko. Ta pristop k delu ni le okrepil njeno popularnost, temveč je omogočil, da kvaliteto njenega dela širijo zadovoljne stranke med svoje znance in prijatelje. Kljub temu, da se sama ne oglašuje, pridobiva veliko novih strank preko ustnega priporočila, kar dodatno poudarja visoko kakovost njene storitve.
[[image_2_article_63590]]
Kovačeva izpostavlja, da je njeno delo zajetnejše od ožanja in krajšanja oblačil, saj se zahtevnost popravil veča sorazmerno z napredkom modne industrije. Kot najtežje popravilo izpostavlja moške sakoje, kjer je potrebna največja natančnost, pa tudi popravila plaščev in maturantskih oblek. Poudari: "Skoraj ni stvari, ki je ne bi mogli popraviti." S tem ohranja visoke standarde svoje obrti ter svojo strast do šivanja in popravil ohranja živo ter v koraku s časom.
O konkurenci govori s spoštovanjem, vendar pa izraža zaskrbljenost glede drastičnega upada števila šivilj in pomanjkanja izobraževalnih možnosti v tej panogi. Kljub temu, da je ena od redkih šivilj v svoji skupnosti, pozdravlja konkurenco kot spodbudo za izboljšanje celotne stroke.
Šivilje so redkejše od snežink v poletnem dnevu
Šiviljska popravljalnica Vilinka se je izkazala kot posebna ne le zaradi visoke kakovosti dela, ampak tudi zaradi redkosti samega poklica, kar že samo po sebi privlači stranke in ohranja stalno povpraševanje. Kljub temu, da se Kovačeva zaveda pomembnosti izobraževanja in prenosa znanja ter prejema tudi nekatere prošnje za prakso od dijakov, se sooča s težavo pomanjkanja časa zaradi obsežnega povpraševanja po njenih storitvah.
[[image_4_article_63590]]
Kljub željam redkih vajencev za delo v šiviljstvu, ti težko pridobijo prakso, saj je ta poklic redkost. To ustvarja začaran krog, kjer primanjkuje šivilj, kar posledično ustvarja še večje povpraševanje. Brigita Kovač izpostavlja, da tudi šole ne omogočajo praktične izobrazbe za šiviljstvo, saj se osredotočajo predvsem na oblikovalsko izobrazbo. Ta izziv predstavlja resno skrb, saj je zaradi pomanjkanja možnosti za pridobitev praktičnih izkušenj kadra vse manj.
Brigita Kovač poudarja, da je težko vzpodbuditi novo generacijo za vstop v šiviljstvo, ko primanjkuje ustrezne izobrazbe in prakse. Obžaluje, da so šivilje pogosto nepošteno prezrte, kljub temu, da je povpraševanje po njihovih storitvah visoko. "Vsak misli, da zna šivati, ampak to so vse prej kot enostavne stvari," pravi Kovačeva, ki izpostavlja, da so v šivanju ključne izkušnje in praktično znanje. Pravi, da dobro šiviljo odlikuje predanost in volja do dela.
Potreba po spremembah na višji ravni
Kljub redkosti šivilskih spretnosti opaža, da poklic ni dovolj cenjen, kar vodi v upad zanimanja za to področje. Kontradiktorno je, da je povpraševanje po šiviljah visoko, vendar je težko privabiti nove generacije, ko primanjkuje izobraževalnih možnosti in priložnosti za pridobivanje praktičnih izkušenj.
Kovačeva izraža tudi potrebo po lokalni podpori, pri čemer poudarja, da bi občina lahko igrala ključno vlogo pri spodbujanju mladih za vstop v to obrt. "Mislim, da bi nam občina morala splošno pomagati. Stroške imamo strašno visoke, radi bi delali, delamo v bistvu, trudimo se, pa ni neke prihodnosti. Naj vzpodbudijo mlade, saj šivilje se bodo vedno rabile," pravi Kovačeva.
Opozarja na potrebo po spremembah in poudarja, da bi se nekdo na višji ravni moral zavzeti za izboljšanje pogojev in možnosti za izobraževanje ter spodbujanje mladih k vstopu v to tradicionalno, a ključno poklicno področje.
