Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je Agenciji za energijo predlagalo, da se uvedba novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki, ki naj bi se po zadnjih napovedih začel uporabljati 1. julija letos, zamakne še za dve leti. Ministrstvo je v prošnji agenciji zapisalo, da iz odziva akterjev na slovenskem trgu električne energije, predvsem zbornic in združenj, ki zastopajo poslovne odjemalce elektrike, izhaja, da razmere še ne dopuščajo uvedbe novega modela obračunavanja omrežnine.

Razlogov za zamik naj bi bilo več

Med razlogi so omenili opozorila dobaviteljev elektrike po vsaj trimesečnem testiranju vseh možnih obračunov, kar pa do 1. julija zaradi pomanjkanja vseh podatkov ne bo možno izvesti. Poleg tega, še navajajo, so podjetja zaradi visokih podražitev elektrike v zadnjem obdobju že izkoristila skoraj vse možnosti optimizacije pri porabi elektrike, konic porabe pa v gospodarstvu ni možno bistveno spreminjati, zato da je njihov strah pred dodatnimi stroški upravičen. 

Po mnenju ministrstva je treba, kot poroča STA, upoštevati, da se Evropa še vedno spopada z energetskimi in neenergetskimi posledicami vojne v Ukrajini, poleg tega je v zadnjih dveh letih prišlo do pospešenega razvoja obnovljivih virov v EU in posledično do vpliva na razmere na trgu.

"Presodili smo, da je morda potrebnega malo več časa. Razlogi so trije. Trenutno kaže, da stvari tehnično morda še niso dovolj pripravljene, da bi lahko s 1. julijem zagotovili brezhibne obračune oz. račune za končne odjemalce. Drugi razlog je poziv gospodarskih združenj, da potrebujejo prehodno obdobje za spremembo, saj so se že v preteklih dveh letih soočali z visokimi cenami energije na trgu in bi jih sedaj dodatno prizadela še povišana omrežnina. Tretji razlog pa je, da je šla energetika v zadnjih dveh letih čez izjemno turbulentno obdobje, soočali smo se z velikimi spremembami tako pri pri samih virih kot pri delovanju energetskih trgov v EU, in morda je to priložnost, da preden se taka velika sprememba uvede, še enkrat pogledamo, ali metodologija zajema nove realnosti," je za STA povedala državna sekretarka na ministrstvu Tina Seršen.

V Gospodarski zbornici Slovenije, kjer prav tako podpirajo dvoletno prehodno obdobje pri uveljavitvi novega sistema obračunavanja omrežnine, predlagajo, da se predvideni sistem spremeni, med drugim da bi bili namesto petih trije časovni bloki in da ne bi bilo razlike med zimsko in poletno sezono, da bi bile razlike med tarifnimi postavkami za posamezni blok višje, da se odjem prilagaja na tri ali štiri ure namesto na sedem ur, da je treba večjo težo nameniti omrežnini za energijo, kar poda višjo in hitrejšo finančno spodbudo za prilaganje odjema. Kot pravijo, bi bilo treba najprej znižati tarifne postavke tako za moč kot za energijo v uporabniških skupinah, kjer je povišanje skokovito in nesorazmerno. Dodatno predlagajo, da se omrežnina za moč obračunava glede na dejansko realizirano moč brez kaznovanja preseganja določene obračunske moči.

Agencija ne vidi razlogov za preložitev

Za odgovore smo se obrnili na Agencijo za energijo.  Napisali so, da je svet agencije 23. aprila na 112. redni seji kot že večkrat doslej v okviru svojega rednega dela analiziral uvajanje nove metodologije obračunavanja omrežnine. Kot pravijo, ni našel razlogov za njeno prestavitev.

Na naše vprašanje, zakaj je prenova obračuna omrežnine nujna, so odgovorili, da je razlogov več, kot prvega omenjajo pravično porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce. Navajajo, da imamo zdaj podrobne merilne podatke za skoraj vse odjemalce in prenova obračuna zagotavlja, da bo vsak odjemalec plačal glede na svojo dejansko uporabo oziroma obremenjevanje omrežja. Večina gospodinjskih (teh je več kot 870.000) in malih poslovnih odjemalcev (teh je 97.000) bo zato plačevala manj, saj jim je obračunska moč bila do zdaj določena administrativno glede na omejitve varovalk oziroma moči iz soglasja za priključitev, sedaj pa bo glede na dejansko rabo, kar vključuje vse njihove dosedanje navade pri rabi električne energije.

Glede na to, da iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter razvojnih načrtov elektrooperaterja izhaja ocena o izrazito povečanih potrebah po novih naložbah, kar bo vplivalo na povečanje omrežnine, je nujno, da čim prej zagotovimo pravično porazdelitev stroškov med vse odjemalce, saj sedaj odjemalci na nizki napetosti plačujejo preveč, odjemalci na srednji napetosti in predvsem na visoki napetosti pa premalo omrežnine, še pojasnjujejo. 

"S prestavitvijo uvedbe prenove obračuna omrežnine, ki jo predlaga ministrstvo na pobudo interesnih skupin, ki bodo po novem plačevali več oziroma toliko, kolikor omrežje uporabljajo, bomo še dalje vzdrževali nepravično stanje in s povečanjem potrebnih prihodkov iz omrežnine še dodatno bolj obremenili odjemalce, ki že sedaj plačujejo preveč. Med njimi so zagotovo tudi številna energetsko revna gospodinjstva."

Kot naslednji razlog za prenovo obračuna omrežnine agencija omenja potrebo po nujni delni ublažitvi negativnega učinka sheme net-meteringa na ostale odjemalce. "Pri analizi učinkov smo iz primerjave različnih profilov odjema ugotovili, da sedaj enočlansko gospodinjstvo, ki se ogreva na zemeljski plin ali toploto in plačuje še plinsko omrežnino oziroma uporabo omrežij za daljinsko ogrevanje, plačuje tudi dvakrat več omrežnine za rabo elektroenergetskega omrežja kot odjemalec - tri- ali štiričlansko gospodinjstvo, ki ima sončno elektrarno, ob tem pa se ogreva s toplotno črpalko, polni električno vozilo in ima še številne druge energetsko potratne naprave, ki uporabljajo električno energijo. Tak odjemalec je kljub sončni elektrarni pozimi celo bolj odvisen od elektroenergetskega omrežja kot odjemalec, ki nima sončne elektrarne in se ogreva npr. na plin. Prenova obračuna omrežnine je zato nujna tudi zaradi naslavljanja energetske revščine, saj prav energetsko revna gospodinjstva oziroma odjemalci nimajo dovolj sredstev za naložbe v sončno elektrarno, za rabo omrežja pa plačujejo več od tistih oziroma celo namesto tistih, ki sredstva za tovrstne naložbe imajo."

Odjemalci, ki so z nakupom sončne elektrarne vstopili v shemo net-meteringa, pa bodo še dalje deležni velikih ugodnosti, saj se jim bo proizvedena in porabljena energija izravnala še dalje na letnem nivoju, kar pomeni, da iz naslova električne energije in tarifne postavke omrežnine za preneseno energijo praviloma ne bodo plačevali nič, dodajajo na agenciji. 

Naredili so konkretni izračun 

Glede vpliva na gospodarstvo na Agenciji za energijo pravijo, da bo vsak plačal toliko, kot obremenjuje omrežje. Pojasnjujejo, da gospodarstvo ni samo intenzivna industrija, ampak vključuje tudi male poslovne odjemalce. Gospodarske družbe so priključene tudi na nizki napetosti in na njih je vpliv prenove obračuna omrežnine zelo ugoden, saj so do sedaj plačevali več, kot so omrežje dejansko uporabljali.

"Konkretno smo naredili izračun na odjemalcu na visoki napetosti, omrežnina se za tega odjemalca res dvigne za več kot 100 odstotkov, vendar na končni strošek oskrbe z električno energijo to vpliva le za manj kot 4 odstotke. Največ prihranka lahko ti odjemalci ustvarijo z izbiro pravilnih strategij nabave in porabe električne energije. Omrežnina, tudi po prenovi obračuna, zato nikakor ne more vplivati na konkurenčni položaj podjetij."

Nekateri bodo plačevali manj, nekateri približno enako, nekateri pa nekoliko več

Na industrijske odjemalce na srednji napetosti bo vpliv prenove obračuna omrežnine različen. Nekateri bodo, po pojasnilih agencije, plačevali manj, nekateri približno enako, nekateri pa nekoliko več – vsak pa toliko, kolikor obremenjuje omrežje, saj s tem nastajajo elektrooperaterju stroški, ki so povezani z upravljanjem, obratovanjem in razvojem omrežij. In te stroške, ki se pokrivajo z omrežnino, je med odjemalce treba pravično porazdeliti. Poraba energije in raba omrežij je pri teh odjemalcih glede na naravo dejavnosti zelo različna, zato jih nikakor ne moremo primerjati oziroma posploševati učinka prenove obračuna na njihove stroške.

"Po naših podatkih je delež omrežnine v končnem strošku oskrbe z energijo za industrijske odjemalce na srednji napetosti med 7 in 15 odstotkov, za najbolj intenzivno industrijo, ki je priključena na visoko napetost, pa le med 3 do 4 odstotke (poleg davkov, taks in prispevkov največji delež predstavlja dobavljena električna energija), zato dvig omrežnine ne bo imel pomembnega vpliva na končni strošek oskrbe z električno energijo."

"Navedbe zbornice so zavajajoče"

Na Agencij za energijo so še zapisali, da so navedbe Gospodarske zbornice Slovenije izrazito zavajajoče, saj nikoli ne pokažejo vpliva na končni strošek oskrbe z električno energijo. Ob tem pa po njihovih besedah tudi ni mogoče preveriti teh izračunov, saj podatki, ki so jih uporabili pri izračunih, niso dostopni. "V medijih Gospodarska zbornica Slovenije navaja le nekaj odjemalcev, tudi anketo so naredili na zelo omejenem številu njihovih članov; od 6000 so jih anketirali zgolj 60, kar zagotovo ni reprezentativen vzorec. Lahko da obstajajo kakšni mejni primeri, ampak, kot že rečeno, zaradi nedostopnosti podatkov ni mogoče preveriti, niti katere podatke so zajeli v izračun in niti razlogov za takšna odstopanja. Da bo zaradi pravične porazdelitve stroškov industrija, predvsem intenzivna industrija na visoki napetosti, sedaj plačevala več, in sicer toliko, kot obremenjujejo omrežje, pa ni nobeno presenečenje, saj smo vplive prvič pregledno izpostavili že v okviru javnega posvetovanja, in sicer na predstavitveni delavnici učinkov metodologije z dne 1. 12. 2021 in kot epilog v začetku leta 2022 še v končnem poročilu študije. Tarifne postavke so objavljene že od novembra lani, zato je pritisk zbornice tik pred zdajci resnično presenetljiv."

Po mnenju agencije že nekaj časa nismo več v energetski krizi

Na naše vprašanje, ali je katera izmed držav v času energetske krize spremenila obračun omrežnine in povišala stroške gospodarstvu, pa na agenciji odgovarjajo, da že nekaj časa nismo več v energetski krizi: "Cene električne energije in zemeljskega plina na borzah so precej padle in se približujejo ravni pred energetsko krizo. Ko pa je bilo obdobje energetske krize, so jo čutili prav vsi odjemalci, ne samo gospodarske družbe. Ob tem pa je izjemnega pomena dejstvo, da iz podatkov Eurostata izhaja, da je omrežnina za slovensko intenzivno industrijo druga najnižja v Evropski uniji in skoraj 60 odstotkov pod povprečjem EU. Ta podatek je kar se tiče položaja na trgu zgovoren sam po sebi."

Na Gospodarski zbornici Slovenije obžalujejo, da agencija vztraja pri svoji odločitvi. Generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal verjame, da sta zdaj na potezi vlada in resorno ministrstvo, da določita dvoletno prehodno obdobje, kot ga je ministrstvo predlagalo. Če bi ministrstvo to res storilo, na primer s kakšnim zakonom ali uredbo, bi to lahko najbrž razumeli kot politični pritisk na agencijo, ki mora biti neodvisni organ.