Slovenija je med državami z visokim tveganjem za okužbo z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Pri nas je najbolj razširjena lymska borelioza, sledi klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu je možna učinkovita zaščita s cepljenjem. Manj pogosta bolezen, ki jo prav tako prenašajo klopi, je humana granulocitna anaplazmoza.

Zakaj so klopi tako nevarni?

Borelija (lymska borelioza) se prenaša na človeka preko ugriza okuženega klopa, ki se okuži med sesanjem krvi od gozdnih živali, ptic ali naravnih rezervoarjev bakterij. Inkubacijska doba prve faze borelioze traja običajno od 3 do 32 dni po okužbi. Druga in tretja faza bolezni se lahko razvijeta celo mesece ali leta kasneje. Dokazov o prenosu bolezni med ljudmi ni, tudi med nosečnostjo borelioza ne predstavlja tveganja za zarodek, če je pravočasno zdravljena.

Prva faza bolezni se kaže z značilnimi spremembami na koži. Pojavi se neboleča rdečica, ki se širi in na sredini bledi, oblikuje pa se v kolobar. Kožne spremembe so lahko posamične ali večkratne po različnih delih telesa. Pomembno je ločiti te spremembe od običajne alergične reakcije na koži, ki se lahko pojavi takoj po ugrizu. V drugi in tretji fazi, ki se lahko pojavita kasneje, se lahko pojavijo simptomi, ki prizadenejo več organov ali sistemov, vključno s kožo, živčevjem, sklepi, mišicami, očmi in srcem. Kožne spremembe niso vedno prisotne.

[[image_1_article_65504]]

Virus KME (klopni meningoencefalitis) se na človeka najpogosteje prenaša z vbodom okuženega klopa, pri čemer se virus prek njegove sline prenese že nekaj minut po vbodu. KME se lahko prenaša tudi preko uživanja nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, izdelanih iz mleka okužene živine. KME najučinkoviteje preprečujemo s cepljenjem. Bolezen klopnega meningoencefalitisa se začne po 7-14 dneh inkubacije po vbodu klopa, pri čemer okoli tretjina bolnikov vboda sploh ne opazi.

Prva faza bolezni se kaže kot kratka vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom, ki traja 2–4 dni, sledi ji obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Druga faza bolezni prizadene osrednje živčevje in se izraža z visoko vročino, hudim glavobolom, včasih tudi slabostjo in bruhanjem, lahko pride do nezavesti in smrti (med 0,5 % in 2 %). Pri otrocih in mladostnikih je potek običajno blažji kot pri odraslih, a so opisani tudi resni primeri pri otrocih. Pri starejših nad 60 let bolezen pogosteje poteka resneje in lahko vodi do paraliz ter trajnih posledic, kot so slabši spomin, motnje ravnotežja, glavoboli, motnje govora, slabši sluh in pareze.

Humana granulocitna anaplazmoza pa je med redkejšimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Simptomi so podobni zgodnjim fazam klopnega meningoencefalitisa, kot so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Za to bolezen ni cepljenja, zdravi se z antibiotiki. Ta bolezen pa ne prizadane samo ljudi, obolijo lahko tudi hišni ljubljenčki.

Imenuje se tudi pasja klopna vročina in je v Sloveniji precej pogosta. Psi se z anaplazmozo lahko okužijo preko ugriza klopa, ki je lahko tudi nosilec borelioze, zaradi česar je možna sočasna okužba s tema dvema bakterijama. Za prenos bakterije anaplazmoze v krvni obtok psa je običajno potrebno, da je klop na psu pritrjen vsaj 36 do 48 ur. Zato je priporočljivo, da med pregledom sebe pregledate še svojega štirinožca.

[[image_2_article_65504]]

Sum na anaplazmozo pri psu je upravičen, ko na njem opazimo klopa in sočasno povišano telesno temperaturo. Simptomi anaplazmoze vključujejo tudi depresijo, brezvoljnost, utrujenost, zavračanje hrane in posledično hujšanje, prebavne težave, kot sta driska in bruhanje, bolečine v mišicah in sklepih, ki lahko vodijo do težav z gibanjem in opaznih oteklih okončin ter v nekaterih primerih krvavitve, podpludbe in modrice.

Kako zaščitimo sebe in štirinožca?

Klopi se običajno pritrdijo na človeka ali žival, ko se ta dotakne grmovja ali visoke trave, kjer klopi prežijo. Da se na sprehodih in izletih v naravo zaščitimo pred klopi, je priporočljivo nositi oblačila, ki pokrivajo čim več kože, kot so dolge hlače, dolgi rokavi in zaprta obutev. Svetla oblačila omogočajo lažje opazovanje in odkrivanje klopov. Za dodatno se lahko uporabi repelent proti klopom v kremi ali spreju. Po prihodu iz narave se telo in oblačila temeljito pregleda, stušira in umije glavo. Oblačila se skrtači ali opere, to priporoča tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Ambulante za cepljenje in njihov kontakt lahko najdete na tej povezavi.

Na spletni strani NIJZ je zapisano, če je pri pregledu telesa najden klop, ga je treba čim prej previdno odstraniti. Klopa prijemite s koničasto pinceto čim bližje ob koži in ga z enakomernim in nežnim gibom izvlecite. Če deli klopa ostanejo v koži, jih prav tako odstranite čim prej. Pri odstranjevanju klopov ne uporabljajte olja, krem, petroleja ali drugih mazil, saj lahko to povzroči, da klop izloči večje količine morebitno okužene sline v rano. Enako velja za vaše hišne ljubljenčke, ki vas pospremijo na sprehod.

[[image_3_article_65504]]

Naravni repelenti proti klopom

Eterična olja so zelo učinkovita pri zaščiti pred klopi. Zmešate lahko eterična olja sivke, limonske trave, poprove mete, melise in evkalipta. Dodajte od deset do dvajset kapljic izbranega eteričnega olja v vodo. Za povečanje učinkovitosti lahko omenjena olja kombinirate tudi s kisom ali vodko. Hkrati klopi ne prenesejo citrusov. Narežite in v vodi zavrite pomarančo, grenivko, limono... in pustite vreti vsaj deset minut. Ko se tekočina ohladi, jo razpršite po celem telesu. 

Eterična olja, kot so sivka, limonska trava, meta, rožmarin, cedra, citroneka ali evkaliptus, lahko uporabi te tudi za zaščito vašega psa. Pomembno je, da se pred uporabo eteričnih olj v domu ali na hišnih ljubljenčkih posvetujete z veterinarjem, da določite varne rastline, znamke in koncentracije, da ne bi škodili svojemu ljubljenčku.

[[image_4_article_65504]]

Kljub ustrezni zaščiti je pomembno, da ob prihodu domov vedno temeljito pregledate svoje telo in ljubljenčka, saj se klop lahko tudi z njega prenese na vas. Najbolj izpostavljena področja so pod pazduhami, koleni, v dimljah, za ušesi in na lasišču, vendar niso izključena niti druga področja telesa. Podobno velja za štirinožca, pogosto se klopi skrivajo tudi med prsti na šapah.