Prebivalci, ki živijo ob avtocestnem odseku Šentilj - Pesnica, so se odločili za ustanovitev Civilne Iniciative AC Šentilj. Pravijo, da že 30 let živijo v degradiranem in zdravju škodljivem okolju, ki je posledica poteka avtocestnega odseka skozi kraj Šentilj. Predvsem jih moti, kot pravi njihov predstavnik Andrej Koren, da je prišlo do zamenjave prvotno začrtane trase poteka avtoceste z obstoječo traso, ki deli naselje Šentilj na dva dela. "Prvotna trasa AC Šentilj - Pesnica je bila zamišljena skozi dolino, kjer je bistveno manj naseljenega območja, kot je na aktualni trasi. Ta avtocesta poteka skozi naselje Šentilj. Viadukt avtoceste je speljan preko regionalne ceste Maribor - bivši mejni prehod Šentilj, pod katero leži tunel želežniške proge Maribor - Graz. Trije veliki infrastrukturni objekti eden nad drugim?"
Zakaj je prišlo do zamenjave trase?
Pravijo, da na vprašanje, zakaj je prišlo do zamenjave trase avtoceste, ne zna ali noče odgovoriti nihče. "Je bil to pritisk politike ali gospodarstva? Je to spremembo res zahtevala Republika Avstrija?, Če je odgovor pritrdilen, zakaj sta DARS in lokalna skupnost pristala? Ali pa je delni krivec za nastalo situacijo podjetje Kompas MTS d.d.? Po prvi različici naj bi bila AC takoj za novim mejnim MMP Šentilj zavila desno in ne bi potekala skozi naselje. Podjetje Kompas MTS d. d. zaradi tega ne bi moglo postaviti AC počivališča Movstovž. Tako imamo danes na trasi AC Šentilj – Pesnica (na razdalji 9,5 km), kar dva počivališča. Je obstajal dogovor med lokalno skupnostjo, podjetjem Kompas MTS d.d. in družbo DARS d.d.?" se sprašujejo v civilni iniciativi. Dodajajo, da od začetka izgradnje avtocestnega odseka Šentilj – Pesnica lokalna samouprava (nekdanja skupna Občina Pesnica in KS Šentilj) ni delovala v korist svojih občanov, saj ni nasprotovala spremembi poteka trase skozi kraj Šentilj. "Svojih občanov oz. krajanov ni dovolj zaščitila pred škodljivimi posledicami in vplivi na kakovost življenja ljudi ob avtocesti."
Prebivalci živijo ob avtocesti brez protihrupne zaščite
Čudi jih tudi, zakaj so odkupili stanovanjske objekte, ki so bili ob prvi različici. "Lastniki le-teh so dobili nadomestna zemljišča tik ob drugi različici. Lahko kdo to razloži? Predstavniki DARS-a so jim, zaradi tega spodrsljaja (napake, neumnosti, korupcije ...) obljubili protihrupno zaščito, a tega do danes niso uresničili?" Oškodovanci še danes živijo ob AC brez protihrupne zaščite."
Občani Šentilja že vrsto let trpijo zaradi imisij, kot so hrup, udarni hrup, odmevni hrup, ki so določeni v Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbah. Zaradi tega je moten nočni počitek. Ogrožen je psihofizičen razvoj otrok. Terase in vrtovi so zaradi navedenega skoraj neuporabni.
Življenje ob avtocesti ni nevarno le zaradi hrupa, ampak tudi zaradi drugih okoliščin, ki ogrožajo zdravje in varnost prebivalcev. Dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa, je poudarila škodljive vplive hrupa na zdravje ljudi. Iz analiz iz Operativnega programa varstva pred hrupom 2022 je razvidno, da že od leta 2016 presegajo vrednost 55 dB, kar pomeni, da so prebivalci izpostavljeni prekomernemu hrupu. Ministrstvo RS za okolje in prostor je DARS opozorilo na preseganje mejnih vrednosti hrupa ob avtocesti v Šentilju. DARS doslej še ni ukrepal, pravijo v civilni iniciativi.
"Ali se DARS zaveda, da je ta odsek AC edini v Sloveniji, ki nima protihrupne zaščite? Znani so odseki, brez stanovanjskih objektov, a imajo postavljeno protihrupno zaščito. Ponekod je protihrupna zaščita že zamenjana (AC Celje z okolico je visoka 8 metrov), ponekod je celo podvojena."
Kot še še zapisali v civilni iniciativi, v 30 letih DARS kljub aktivnostim Ministrstva za okolje in prostor RS ter opozorilom, da hrup presega dovoljene mejne vrednosti, ni nikoli začel z izgradnjo protihrupne zaščite in drugimi aktivnostmi za izboljšanje bivanjskih razmer. Prav tako se DARS ni odzival na pritožbe posameznikov ali organiziranih skupin, lokalne samouprave in posameznih poslancev. "Še več, odgovori so bili zavajujoči, podcenjevalni, arogantni in celo pod ravnijo razumnega komuniciranja. Dobili smo občutek, da nas na DARS-u obravnavajo kot drugorazredne državljane Republike Slovenije."
Prazne obljube
Tudi izjave za javnost so zavajajoče, če ne smešne, nadalujejo v civilni iniciativi. "12. februarja 2022 je član uprave Darsa Boštjan Rigler obljubil takratnemu poslancu Marijanu Pojbiču, županu občine Šentilj mag. Štefanu Žvabu in županu občine Pesnica mag. Gregorju Žmaku, da bo v letu 2023 prišlo do rekonstrukcije dilatacije in postavitve protihrupne zaščite v dveh delih. Prvi del bi moral biti dokončan leta 2023 in drugi del v letu 2024 (vir: Maribor 24.si). Le sedem mesecev kasneje, 29. 9. 2023, poroča portal Maribor 24.si, da so jim iz DARS sporočili, da se sanacija in postavitev protihrupne zaščite na odseku AC Šentilj - Pesnica premakne na leto 2025 in 2026. Leta 2007 Občina Šentilj ni izpolnila obljub, da bo od investitorja izpogajala postavitev protihrupne zaščite med gradnjo naselja Pot na Novine. DARS je zavajal lokalno samoupravo in občane Šentilja. Tudi do popravila dilatacije na viaduktu v Šentilju ni prišlo."
[[image_1_article_64928]]
[[image_2_article_64928]]
Stanje se je še poslabšalo
"Stanje se je še poslabšalo v času prenove železniškega predora in po potresu, ki je prizadel Petrinjo na Hrvaškem. Le-ta je poškodoval infrastrukturo v Šentilju. Povečal se je transportni promet zaradi gospodarske rasti v Evropi. Zaradi pravno sporne kontrole avstrijskih mejnih organov prihaja do velikih zastojev tovornih vozil na AC odseku Šentilj – Pesnica. Nastajajo neprekinjene kolone vozil od novega MMP Šentilj do Pesnice. Kamioni stojijo ves dan v nevzdržnih razmerah za šoferje (brez WC-ja, hrane, pijače ...). Zaradi hrupa, ki ga izvajajo šoferji s prižganimi vozili, protestnega trobljenja, opravljanja svojih potreb kar na AC in podobnega početja smo prizadeti prebivalci ob avtocesti (imisije, hrup ...)."
[[image_3_article_64928]]
Izhodiščne točke civilne iniciative v Šentilju:
1. Do pričetka celovite sanacije viadukta zahtevamo takojšno ukrepanje z uvedbo konkretno označene in jasno signalizirane omejitve hitrosti na 50 km/h (AC odsek MMP Šentilj – MOND).
2. Zamenjava stavbnega pohištva (okna in vrata) na hišah ob AC do 500 m.
3. Prepoved prometa za kamione na regionalni cesti Šentilj – Maribor od mejnega prehoda do drugega vstopa na AC.
4. Odškodnina za prebivalce ki živijo v stalnem hrupu že vrsto let.
5. Postavitev protihrupne zaščite na AC odseku Šentilj – Pesnica.
6. Popravilo dilatacije na viaduktu AC skozi Šentilj.
7. Nov protihrupni asfalt od državne meje do igralnice MOND v obe smeri.
8. Od občine Šentilj pričakujemo takojšnje odločno ukrepanje, strokovno in finančno pomoč.
9. Od DARS pričakujemo takojšnjo odzivnost in realizacijo vseh točk.
10. Od DRSI zahtevamo, da takoj realizira 3. točko.
Proti Darsu bodo uporabili vsa pravna in druga sredstva
Civilna iniciativa AC Šentilj bo, kot nadaljujejo, uporabila vsa pravna in druga sredstva proti Darsu. Zahtevala bo izredni inšpekcijski nadzor državnega inšpektorata za okolje s presojo vplivov na okolje. Na osnovi pridobljenih informacij javnega značaja bodo zahtevali dokumente o umestitvi spremenjene trase poteka AC odseka Šentilj - Pesnica, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, tehnični prevzem AC in druge pomembne dokumente v zvezi z izgradnjo AC odseka. Poslali bodo odprto pismo predsednici RS, predsedniku vlade RS, predsednici Državnega zbora RS, Državnemu zboru RS, Ministrstvu RS za okolje in prostor, Ministrstvu RS za zdravje, Ministrstvu RS za infrastrukturo, Ministrstvu RS za notranje zadeve, Varuhu za človekove pravice RS, Komisiji za preprečevanje korupcije RS, predstavnikom medijev. Če se DARS ne bo odzval, se bodo pritožili na pristojno sodišče v RS in na Evropsko sodišče za človekove pravice. V skrajnem primeru napovedujejo celo zaprtje avtoceste.
[[image_4_article_64928]]
Župan je podprl prizadevanje civilne iniciative
Prizadevanja civilne iniciative podpira tudi župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab. Prizadetim občanom je na sestanku pred velikonočnimi prazniki obljubil vso strokovno in pravno pomoč ter dejal, da občina ne more sofinancirati državne lastnine, v tem primeru avtroceste, ki je v pristojnosti Darsa, in pristopnih cest, ki so v pristojnosti Direkcije RS za infrastrukturo.
Je pa Občina Šentilj pretekli torek na Dars poslala dopis, v katerem prosijo za čimprejšnji sestanek na temo protihrupne zaščite na avtocesti Šentilj - Pesnica. V dopisu so med drugim zapisali, da se je v kraju oblikovala civilna iniciativa, ki je vodstvu občine predstavila svoje zahteve v desetih točkah v zvezi z urejanjem protihrupne zaščite. V ta namen so zbrali tudi veliko podpisov občanov ob avtocesti, ki so neposredno izpostavljeni hrupu. V dopisu predlagajo, da bi predstavniki Darsa obiskali občino Šentilj in se srečali s predstavniki civilne iniciative ter jim predstavili ukrepe in časovnico Darsa glede ureditve celovite protihrupne zaščite ob avtrocesti.
