Napovedi vremenoslovcev so se uresničile, marsikje so jutranje temperature padle pod ničlo. Severovzhodni del Slovenije je v noči iz nedelje na ponedeljek dosegal najnižje temperature, ki so se gibale okrog - 2 stopinji Celzija. Te temperature so za sadne vrste različno usodne. Na udaru je bilo predvsem koščičasto sadje. Na negativne temperature so najbolj občutljive češnje, prav tako marelice in breskve, jablane nekoliko manj, saj, če so v dobri kondiciji, prenesejo temperature do minus dve stopinji Celzija. 

Češnje s poškodovano povrhnjico kože, nizke temperature stresne tudi za jablane 

"V severovzhodnem delu Slovenije smo bili, kar se jablan tiče, to jutro na meji, ali je vreme na njih naredilo poškodbe ali ni", nam je povedala vodja Sadjarskega centra Maribor - Gačnik Biserka Donik Purgaj. Kot dodaja, jablane v tem trenutku ne kažejo posledic pozebe, vendar vemo, da te nizke temperature mejijo na velike stresne situacije, ki pa se bodo dokončno pojavljale vse do sredine junija. Jablana se bo povečano trebila, kar pomeni da bo odvrgla vse slabše prehranjene plodiče, zagotovo pa bodo plodovi imeli nekoliko več rjaste povrhnjice.

Sadjarski center  Maribor - Gačnik na območju občine Pesnica, v katerem so to jutro zabeležili temperaturo - 2 stopinji Celzija, je poskusna postaja Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor za pečkasto sadje. Drevesa so posajena na površini 11,5 hektarjev, in sicer približno 20 tisoč dreves jablan, 800 dreves češenj in pol hektarja orehov. 

Nekoliko več posledic zaradi nizkih temperatur opažajo na koščičarjih, predvsem češnjah, ki imajo poškodovano povrhnjico kože. Manjši plodovi, ki so zaostajali v razvoju, so na zunaj črni. Na zunaj poškodovan plod, posebej če je drevo dobro prehranjeno, lahko preživi in je deformiran, lahko pa tudi odpade. 

[[image_2_article_65478]]

[[image_1_article_65478]]

Za oroševanje se tokrat niso odločili 

Zaščito dreves so v sadjarskem centru opravili s pomočjo biostimulatorjev in alg, kar naj bi bilo učinkovito pri temperaturah do dve stopinji pod ničlo. Glede oroševanja so, kot pravi sogovornica, strokovnjaki nekoliko razdeljni. "Plodovi v velikost do 30 milimetrov so izredno občutljivi. Ko jih orošujemo, led povzroči, da njihove zunanje celice popokajo. S tem si lahko naredimo več škode kot koristi. Zato se tega ukrepa v teh razmerah nismo posluževali." Poleg tega se zardi velike listne mase v tem trenutku težje odločamo za dolgotrajnejše oroševanje, saj lahko z njim povzročimo dodatne poškodbe na listih in vejah. Pri nadaljnjih ukrepih redčenja oziroma regulacije nastavka bo potrebno biti zelo pozoren oziroma se bo potrebno usklajevati s strokovnimi službami. 

[[image_3_article_65478]]