Maribor je mesto, ki je prepleteno z dogodki, koncerti, umetniškimi predstavami in kulturnimi festivali. Toda za tem prepletom dejavnosti stojijo v veliki meri predani mladi organizatorji, ki se vsakodnevno srečujejo z izzivi in priložnostmi, ki jih prinaša življenje v mestu z omejenimi viri in infrastrukturo. Prav o tej temi pa so spregovorili tudi na okrogli, ki jo je organizirala ekipa DrogArt.

V pogovoru so sodelovali Urban Senekovič (YNGFirefly) in Jure Meglič – člana zasedbe .travnik, Pavla Zabret in Dijana Džamastagić iz kolektiva RejvUtopija; Anja Zagorc dj-ka skupine Bass Fighters in sovodja Eksperiment Bara ter Nina Kitel iz Kluba mariborskih študentov.

Organizatorji igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju mesta

Nina Kitel, članica KMŠ-ja, je poudarila, da Klub mariborskih študentov letno organizira okoli 100 dogodkov, in čeprav se ekipa zaradi študija pogosto spreminja, se vsi učijo iz izkušenj. Ker so sami študenti, ki še vedno radi zahajajo na razne dogodke, imajo dobro predstavo o tem, kaj privlači množico. Dodala je, da je pri organizaciji dogodkov ključna prilagodljivost, saj se okoliščine v Mariboru hitro spreminjajo. "Sami smo študenti, ki še hodijo ven in zato tudi ogromno vidimo in zaznamo, tudi, če se ne gre direktno za naše dogodke. Marsikdo bi lahko rekel, da imamo glede tega rahlo 'poklicno deformacijo'," se je pošalila.

Ko organizirajo nočne dogodke, kot je Ftrgatev, se morajo še posebej potruditi, saj ima njihova ekipa omejeno število članov. "Ker nas je malo, ima tudi vsak od nas točno določeno nalogo," razloži Nina. Takšno natančno razdeljevanje nalog omogoča, da vsak član ekipe prispeva svoj del k uspehu dogodka. So pa kot organizatorji seveda vedno odprti za povratne informacije in pogosto celo sami sprašujejo obiskovalce, kako bi lahko izboljšali svoje dogodke.

[[image_3_article_65976]]

Urban Senekovič, ki je sam producent, DJ in od leta 2016 organizator dogodkov pa pri tem poudarja, da bi morali svoj glas za spodbujanje pozitivnih sprememb uporabljati tudi umetniki, ne samo obiskovalci. "Potrebno se je zavedati, da imajo tudi umetniki in DJ-i nek glas in moč besede. Tudi mi bi morali slabe reči izpostaviti in svoj glas uporabljati za pozitivne spremembe. Tudi sam se včasih nočem izpostaviti, kar je verjetno napaka, saj bi si mogli več upati," pove.

"V Mariboru se vsi poznajo"

Vsi sogovorniki so se strinjali, da je velikost Maribora neke vrste 'dvorezni meč'. "Po eni strani je res dobro, ker se vsi poznamo in je okolje bolj kontrolirano, po drugi strani pa je težko naredit dogodek z ogromnim pretokom ljudi," je pri tem povedal Urban. Anja Zagorc pa je na stvar gledala nekoliko drugače. Meni, da je prvi korak za ustvarjanje dobrih dogodkov, grajenje neke skupnosti. "Mislim, da je prednost našega mesta, da smo toliko majhni, saj se bolj kot ne vsi med seboj poznamo. Ljudje, ki hodijo na dogodke pa točno vedo, kaj lahko od nas pričakujejo," je pojasnila.

Nina Kitel je pri tem izpostavila, da je Maribor, kar se tiče organizacije in obiskovalcev, kar specifika. "Obstaja sicer ogromno možnosti in kreativnih ljudi s katerimi lahko pokriješ dogodke, a so Mariborčani žal zelo nepredvidljivi." Pri tem je dodala, da njihova ekipa opaža, da mlajše generacije raje ležijo doma na kavču, kot da bi šli v mesto in se družili.

Medtem ko se organizatorji v Mariboru vsak po svoje soočajo z različnimi izzivi, pa obstajajo tudi neizkoriščene priložnosti za sodelovanje in podporo. "Včasih se razni organizatorji med seboj ne razumejo, a bi lahko veliko več dosegli, če bi sodelovali z roko v roki. Mogoče celo delajo s skupnimi cilji pa se enostavno ne želijo povezat," je povedala Nina. Anja se je načeloma strinjala, a je dodala, da vsi delajo to, kar jim najbolj odgovarja in, da je tudi prav tako. "Na silo narejene zadeve in povezave nikoli ne uspejo," je pojasnila. Pri tako je izpostavila potrebo po večji lokalni podpori, saj včasih dogodki sami po sebi enostavno ne pritegnejo dovolj obiskovalcev.

[[image_4_article_65976]]

Problematika neizkoriščenih prostorov

Organizatorji se strinjajo, da je največja težava našega mesta, pomanjkanje uporabnih prostorov in razne časovne omejitve. "Izpostavila bi, da nam manjka prostorov. Če delamo nek srednji/malo večji dogodek na katerem pričakujemo okrog 500 ljudi enostavno nimamo prostora. Imamo opcije za 200 do 300 ljudi in tiste ogromne za 1000+ obiskovalcev, vmesnih/srednjih pa žal ni. Mi smo vseeno bolj "underground" scena in enostavno ne zapolnimo dvorane s kapaciteto 1000 obiskovalcev," pove Anja. Nekoliko drugačen pogled na zadevo pa nam ponudi Urban, ki meni, da prostori so, ampak se ne uporabljajo za te namene. Poudari tudi, da je med takimi prostori zagotovo tudi nekdanji Jazz klub Satchmo.

Njegovo teorijo nam je Barbara Beškovnik, sodelavka UGM pred dnevi tudi potrdila. "Danes je prostor izpraznjen, neopremljen, brez uporabnega dovoljenja in zahteva precejšen začeten vložek. Z Mestno občino Maribor smo usklajeni in v fazi preverjanja potrebnega vlaganja ter optimalne nove uporabe prostorov," je zapisala.

"Mesto je namenjeno kapitalu, ne pa njegovim prebivalcem."

Dijana pa pri tem omeni, da je podobna situacija tudi v Ljubljani: "Načeloma je ogromno prostorov, ki bi bili primerni, ampak jih žal ne izkoristijo. Imamo prazne prostore, ki se jih ne uporablja in tiste hiperkomercialne prostore, ki jih ni mogoče uporabljati. Verjetno smo vsi na istem."

Kljub omejenim virom in prostoru, ki ga ponuja mesto pa so mladi mariborski organizatorji in umetniki predani svojemu delu in pridno načrtujejo nove dogodke.

[[image_2_article_65976]]