Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je v petek objavilo poziv 12 razvojnim regijam k dopolnitvi dogovorov za razvoj regij za večletno finančno obdobje 2021-2027 oz. k pripravi projektov za sofinanciranje v vrednosti 440 milijonov evrov v tekočem večletnem finančnem obdobju EU. Največ sredstev je na voljo za okoljske projekte.

Na voljo malenkost več kot 440 milijonov evrov

V preteklem večletnem finančnem obdobju EU je bilo v okviru dogovorov za razvoj regij sofinanciranih 225 projektov, višina sofinanciranja pa je dosegla 446 milijonov evrov. Sama vrednost izvedenih projektov je bila še za okoli tretjino višja, je v pogovoru z novinarji povedal državni sekretar na ministrstvu Srečko Đurov, pristojen za regionalni razvoj.

V tekočem večletnem finančnem obdobju 2021-2027, ki se zaključi s koncem 2029, je medtem na voljo 460 milijonov evrov, pri čemer je ministrstvo minuli teden 20 milijonov evrov že razpisalo za spodbujanje zaposlovanja. V okviru poziva k dopolnitvam dogovorov za razvoj regij je tako na voljo malenkost več kot 440 milijonov evrov, od tega nekaj več kot 286 milijonov evrov za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija in malenkost nad 154 milijonov evrov za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija.

Gre za sofinanciranje s sredstvi evropske kohezijske politike, in sicer natančneje s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Kohezijskega sklada, ter z denarjem iz integralnega proračuna. Pri Kohezijskem skladu je sofinanciranje v obeh kohezijskih regijah 100-odstotno, pri Evropskem skladu za regionalni razvoj pa je v Vzhodni Sloveniji 100-odstotno, v Zahodni pa 80-odstotno.

Denar razporejen med 12 razvojnih regij

Denar je po statističnih merilih razvojne ogroženosti že razporejen med 12 razvojnih regij, zdaj pa se morajo te skozi usklajevanja med lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in civilno družbo dogovoriti o projektih za sofinanciranje. Čas za pripravo dopolnjenih dogovorov za razvoj regij imajo do 30. septembra, je novinarjem povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.

Gre za projekte s šestih področij, to so podjetniški inkubatorji, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrba s pitno vodo, zelena infrastruktura, neinfrastrukturni ukrepi trajnostne mobilnosti, kot so regijski centri mobilnosti in regionalne celostne prometne strategije, ter dograditev državnega kolesarskega omrežja.

Največ za vode in zeleno energijo

Največ, skoraj 342 milijonov evrov, je na voljo za projekte oskrbe z vodo in ravnanja z odpadnimi vodami ter projekte za zeleno infrastrukturo oz. ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti. Za trajnostno mobilnost je na voljo nekaj več kot 88 milijonov evrov, od tega za kolesarske povezave skoraj 82 milijonov evrov. Za podjetniške inkubatorje je medtem na voljo 10 milijonov evrov, je razvidno iz poziva razvojnim regijam.

Jevšek priznava, da iskanje skupnega jezika o projektih razvojnih regij ni vedno najlažja naloga in da pogosto prihaja do trenj med občinami. Zaveda se tudi tega, da običajno svoje projekte lažje uveljavijo večje občine, še posebej mestne. Zato velja poziv regijam, da spodbujajo tudi investicijske projekte manjših občin.

Ker evropska zakonodaja kohezijsko sofinanciranje na področju komunalne infrastrukture omejuje na večje sisteme, bo v dogovoru za ministrstvom za naravne vire in prostor država manjše kanalizacijske in vodooskrbne sisteme spodbujala s sredstvi iz integralnega proračuna.

Prerazporejanje med regijami po posameznih področjih

Posebnost tokratnega poziva je po Jevškovih besedah ta, da je skupni za vse omenjene cilje oz. področja, medtem ko je bil v preteklem obdobju izpeljan ločeno za posamezna področja. Tokratna novost bo omogočila, da se sredstva glede na kakovost in izvedljivost projektov prerazporejajo med regijami po posameznih področjih. Jevšek je prepričan, da to prinaša večjo finančno samostojnost regij in lahko predstavlja model že tudi za regionalizacijo v širšem pomenu.

Prve pogodbe naj bi bile verjetno podpisane že v tem letu, merilo pa bo pripravljenost in izvedljivost projektov. To bodo po prejemu seznama in podrobnosti projektov ocenjevali še uslužbenci in sodelavci treh drugih ministrstev - za infrastrukturo, okolje, podnebje in energijo in naravne vire in prostor.

Jevšek je pripomnil tudi, da bo treba počasi preiti od financiranja komunalne infrastrukture in kolesarskih povezav v smer večjega sofinanciranja podjetniške pobude oz. projektov malih in srednjih podjetij, tudi v okviru ukrepov industrijske politike. V to smer gredo tudi načrti EU.

Brez povezav s popoplavno obnovo

Je pa minister izpostavil še, da dogovor o razvoju regij ni v ničemer povezan s popoplavno obnovo oz. sredstva za razvoj regij zaradi sanacije in obnove po lanski ujmi niso nikakor okleščena. V okviru zakona o obnovi po ujmi je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj zadolženo za pripravo programov dolgoročnega razvoja za prizadete občine, ukrepi na njihovi podlagi pa bodo financirani ločeno. Programi morajo biti pripravljeni do konca tega leta.

Projekti obnove in sanacije po ujmi medtem že potekajo, po zadnjih ocenah pa na ministrstvu preostalih 300 milijonov evrov sredstev iz Solidarnostnega sklada pričakujejo jeseni, torej po evropskih volitvah. Slovenija je 100 milijonov evrov predplačila iz omenjenega sklada za nujne ukrepe prejela že lani.

STA