Meteorologi vse pozorneje spremljajo dogajanje v Tihem oceanu, kjer se razvija pojav, ki bi lahko pomembno vplival na vreme po vsem svetu. Po najnovejših napovedih obstaja možnost razvoja tako imenovanega "super El Niña", enega najmočnejših podnebnih pojavov na Zemlji, ki običajno preoblikuje vremenske vzorce na globalni ravni. Če se bodo napovedi uresničile, bi lahko njegove posledice občutili že letos poleti.
Čeprav El Niño nastaja na drugi strani planeta, v tropskem Tihem oceanu, njegov vpliv sega tudi do Evrope. Razlog je v spremembah atmosferskega kroženja in premikih višinskih zračnih tokov, ki usmerjajo vremenske sisteme po severni polobli.
[[image_1_ge_821]]
Kaj sploh je super El Niño?
El Niño nastane, ko se površina morja v osrednjem in vzhodnem delu Tihega oceana močno segreje. Pri posebej izrazitih dogodkih, ko temperaturna odstopanja presežejo dve stopinji Celzija nad povprečjem, govorimo o super El Niñu. Takšni dogodki so redki, a pogosto povezani z izrazitimi vremenskimi ekstremi po svetu. Zadnji pojav super El Niña smo beležili v letu 2015, pred tem pa leta 1997.
Po podatkih dolgoročnih modelov se letošnji dogodek razvija zelo hitro. Meteorologi opozarjajo, da je količina toplote, ki se kopiči pod gladino Tihega oceana, primerljiva z najmočnejšimi dogodki v sodobni zgodovini.
[[image_2_ge_821]]
Kaj napovedujejo za Evropo?
Analiza preteklih poletij s pojavom super El Niña kaže, da so bile temperature v osrednji in severni Evropi pogosto nadpovprečne. Hkrati se je povečala verjetnost nastanka območij visokega zračnega tlaka nad severom Evrope, kar lahko prispeva k daljšim obdobjem vročine.
V južni polovici Evrope pa modeli nakazujejo nekoliko drugačno sliko. Poleg višjih temperatur se tam povečuje možnost pogostejših padavin in izrazitejšega nevihtnega dogajanja. Raziskovalci ugotavljajo, da kombinacija več toplote in ugodnejših vetrovnih razmer ustvarja okolje, v katerem se lažje razvijejo močnejše nevihte.
Za območje Srednje Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, to pomeni povečano verjetnost vročih obdobij, ki jih lahko občasno prekinejo izrazite nevihte z nalivi, močnimi sunki vetra ali točo. Dolgoročne napovedi sicer ne omogočajo natančne napovedi za posamezne države, kažejo pa splošne trende v atmosferi.
Več energije v ozračju pomeni več vremenskih presenečenj
Meteorologi poudarjajo, da El Niño ne deluje kot stikalo, ki bi neposredno določalo vreme v Evropi. Gre za dejavnik, ki povečuje verjetnost določenih vzorcev. Letos je posebnost predvsem hitrost razvoja pojava in njegova možna intenzivnost.
Ob že tako segretem ozračju zaradi podnebnih sprememb lahko dodatna energija iz Tihega oceana prispeva k še izrazitejšim temperaturnim odstopanjem. Evropska agencija Copernicus je že opozorila, da se Evropa segreva hitreje od svetovnega povprečja, zato lahko tudi vpliv El Niña okrepi že obstoječe trende.
[[image_3_ge_821]]
Ali nas čaka vroče poletje?
Na to vprašanje za zdaj ni mogoče odgovoriti z gotovostjo. Dolgoročni modeli sicer nakazujejo nadpovprečno toplo poletje v večjem delu Evrope, vendar lahko na končno vremensko sliko vplivajo tudi drugi dejavniki.
Kljub temu meteorologi ocenjujejo, da bo letošnje poletje verjetno bolj dinamično od običajnega. Obdobja vročine bi lahko bila pogostejša in dolgotrajnejša, hkrati pa bi lahko bili priča tudi izrazitejšim nevihtnim sistemom. Če se bo super El Niño dejansko razvil do napovedane moči, bi lahko njegovi vplivi trajali še globoko v leto 2027.
