Ko govorimo o onesnaženem zraku, prometnem hrupu ali škodljivih kemikalijah, najprej pomislimo na bolezni dihal, srca in ožilja. Vse več raziskav pa kaže, da ima lahko onesnaženje tudi manj očitne posledice – vpliva lahko na naše duševno zdravje. Na to opozarja tudi najnovejša analiza Evropske agencije za okolje (EEA), ki preučuje povezave med onesnaževanjem, duševnimi motnjami in izpostavljenostjo ranljivih skupin prebivalstva.
Strokovnjaki poudarjajo, da duševno zdravje oblikuje preplet številnih dejavnikov, od genetike in življenjskih okoliščin do socialnega okolja. Kljub temu pa se vse bolj kaže, da je lahko tudi onesnaženje eden od dejavnikov tveganja, ki prispeva k nastanku ali poslabšanju težav. Posebej občutljiva so obdobja otroštva in nosečnosti, ko se možgani še razvijajo.
[[image_1_ge_816]]
Največ dokazov povezuje duševne težave z onesnaženim zrakom
Med vsemi oblikami onesnaženja so povezave najmočnejše pri onesnaženem zraku. Dolgotrajna izpostavljenost drobnim delcem PM2,5 in dušikovemu dioksidu je povezana z večjim tveganjem za depresijo ter z izrazitejšimi simptomi depresivnih motenj. Raziskave kažejo tudi, da lahko kratkotrajni vrhovi onesnaženosti poslabšajo simptome shizofrenije, v nekaterih primerih pa so povezani tudi z anksioznostjo in bipolarno motnjo.
Posebej zaskrbljujoče so ugotovitve o vplivu onesnaženega zraka na razvoj možganov. Izpostavljenost v nosečnosti, otroštvu in zgodnji adolescenci je povezana s spremembami v zgradbi in delovanju možganov, kar lahko vpliva tudi na kasnejše duševno zdravje.
[[image_2_ge_816]]
Tudi hrup pušča posledice
Onesnaženje ni le tisto, kar vdihujemo. Pomemben dejavnik je tudi hrup. Strokovnjaki ugotavljajo povezave med prometnim in letalskim hrupom ter večjim tveganjem za depresijo in anksioznost. Pri otrocih je izpostavljenost hrupu povezana tudi z vedenjskimi težavami.
Eden od razlogov je stalna aktivacija stresnega odziva telesa. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu moti spanec, povečuje raven stresa in lahko dolgoročno vpliva na psihično počutje.
[[image_3_ge_816]]
Otroci, starejši in socialno šibkejši so pogosto bolj izpostavljeni
Analiza Evropske agencije za okolje opozarja tudi na okoljske neenakosti. Nekatere skupine prebivalstva so onesnaženju izpostavljene bolj kot druge. Med njimi so predvsem otroci, starejši, ljudje z nižjimi dohodki in osebe z že obstoječimi zdravstvenimi težavami.
Na ravni evropskih mest se kažejo razlike med posameznimi soseskami. Predhodne analize kažejo, da v bolj onesnaženih območjih pogosto živi več otrok, starejših, brezposelnih in priseljencev. Ti prebivalci so zato lahko nesorazmerno bolj izpostavljeni škodljivim vplivom okolja.
Onesnaženje redko deluje samo
Strokovnjaki opozarjajo še na en pomemben vidik: ljudje običajno niso izpostavljeni le enemu dejavniku tveganja. Poleg onesnaženega zraka se pogosto srečujejo še s hrupom, vročinskimi valovi in drugimi posledicami podnebnih sprememb.
Prav kombinacija več okoljskih obremenitev lahko dodatno poveča tveganje za zdravstvene težave. Raziskave kažejo, da so zdravstvena tveganja bistveno večja, kadar je človek hkrati izpostavljen onesnaženemu zraku in ekstremni vročini.
Narava kot del rešitve
Čeprav znanost še ni dokončno potrdila vseh vzročno-posledičnih povezav med onesnaženjem in duševnimi motnjami, je dokazov vse več. Zato evropski strokovnjaki poudarjajo pomen zmanjševanja onesnaževanja ter hkrati izpostavljajo vlogo zelenih in modrih površin pri izboljševanju duševnega zdravja.
Raziskave kažejo, da lahko stik z naravo zmanjšuje stres, občutke tesnobe in simptome depresije. Med primeri dobrih praks omenjajo sprehode v naravi, vrtnarjenje, aktivnosti ob vodi in druge oblike preživljanja časa v zelenem okolju. Takšni ukrepi sicer ne morejo nadomestiti zmanjševanja onesnaženja, lahko pa pomembno prispevajo k boljšemu počutju ljudi.
Več: EEA
