Evropa je letos znova občutila, kako hitro lahko geopolitični dogodki zamajejo energetske trge. Nihanja cen zemeljskega plina so v prvih mesecih leta povzročila dodatne stroške za evropsko gospodarstvo, vendar je bila podražitev precej manjša, kot bi bila pred desetletjem. Razlog je vse večji delež elektrike iz sonca, vetra in drugih obnovljivih virov, ugotavlja nova analiza Evropske agencije za okolje (EEA).
Po ocenah agencije so skoki cen plina do sredine aprila Evropsko unijo stali približno 13 milijard evrov. Hkrati pa je večja proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov uporabnikom prihranila okoli 29 milijard evrov. To pomeni, da obnovljivi viri niso pomembni le za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, temveč vse bolj tudi za zaščito pred nepredvidljivimi cenami fosilnih goriv.
[[image_1_ge_828]]
Zakaj sonce in veter vplivata na ceno elektrike?
Za razliko od zemeljskega plina ali nafte sončna in vetrna energija nimata stroška goriva. Ko so elektrarne enkrat zgrajene, je proizvodnja elektrike bistveno manj odvisna od dogajanja na svetovnih trgih. Medtem ko se lahko cena plina čez noč podvoji zaradi vojne, zaprtja pomembnih transportnih poti ali drugih mednarodnih kriz, sončne elektrarne in vetrnice še naprej proizvajajo elektriko po enakih stroških.
Prav zato evropski strokovnjaki poudarjajo, da obnovljivi viri postajajo nekakšen varovalni mehanizem. Več kot jih je v elektroenergetskem sistemu, manjši vpliv imajo skoki cen fosilnih goriv na končno ceno elektrike. Po podatkih EEA so obnovljivi viri v prvih 16 tednih letošnjega leta zagotovili približno 44 odstotkov vse proizvedene električne energije v EU, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2010.
Ni dovolj le graditi elektrarn
Evropska agencija za okolje opozarja, da več sončnih elektrarn in vetrnic samo po sebi še ne zagotavlja najnižjih možnih cen. Ker veter ne piha ves čas in sonce ne sije ponoči, mora energetski sistem postati precej bolj prilagodljiv.
To pomeni vlaganja v zmogljivejša elektroenergetska omrežja, hranilnike energije, pametno upravljanje porabe ter boljše povezovanje državnih elektroenergetskih sistemov. Le tako bo mogoče učinkovito izkoristiti vse več elektrike iz obnovljivih virov in zmanjšati potrebo po plinskih elektrarnah, ki velikokrat še vedno določajo tržno ceno električne energije.
[[image_3_ge_828]]
Zakaj položnice še niso občutno nižje?
To je vprašanje, ki si ga zastavlja marsikateri potrošnik. Čeprav obnovljivi viri znižujejo stroške proizvodnje elektrike, se učinek na končne račune ne pokaže takoj.
Del prihrankov namreč trenutno izravnavajo visoke naložbe v širitev elektroenergetskega omrežja, gradnjo hranilnikov energije in posodobitev infrastrukture. Poleg tega končno ceno elektrike sestavljajo še omrežnina, davki, prispevki in drugi stroški, zato nižja veleprodajna cena elektrike ne pomeni samodejno enakega znižanja mesečnih položnic. Po ocenah EEA pa bi se z nadaljnjim razvojem obnovljivih virov in učinkovitejšim energetskim sistemom dolgoročno lahko znižali tudi stroški za gospodinjstva.
Evropa želi zmanjšati odvisnost od uvoza energije
Analiza opozarja še na eno pomembno dejstvo. Evropska unija je še vedno močno odvisna od uvoza fosilnih goriv. Okoli 85 odstotkov porabljenega zemeljskega plina in kar 97 odstotkov naftnih derivatov prihaja iz tujine. Zaradi tega je Evropa občutljiva za geopolitične napetosti, motnje v dobavnih verigah in nenadne podražitve energentov.
Prav domača proizvodnja elektrike iz sonca, vetra in drugih obnovljivih virov po mnenju strokovnjakov zmanjšuje to odvisnost. Poleg večje energetske varnosti prinaša tudi bolj predvidljive stroške, saj proizvodnja ni vezana na vsakodnevna nihanja cen na svetovnih trgih.
[[image_2_ge_828]]
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Za Slovenijo so ugotovitve evropske analize posebej pomembne. Tudi pri nas se delež obnovljivih virov povečuje, hkrati pa država ostaja del enotnega evropskega energetskega trga. Vsako zmanjšanje odvisnosti od uvoženega plina pomeni manjšo izpostavljenost cenovnim šokom, kakršnim smo bili priča med energetsko krizo v zadnjih letih.
Strokovnjaki zato poudarjajo, da prihodnost ne bo odvisna le od gradnje novih sončnih in vetrnih elektrarn, temveč tudi od posodobitve elektroenergetskega omrežja, razvoja hranilnikov energije in učinkovitejše rabe elektrike. Prav kombinacija vseh teh ukrepov bo odločala, ali bodo gospodinjstva in podjetja v prihodnje res plačevala manj za energijo.
Več: EEA
