Slovenija je v vrhu evropskih držav, ki se ponašajo z bogato naravo, a kot opozarjajo ob letošnjem dnevu Zemlje, ta prednost ni samoumevna. Kljub številnim projektom in vlaganjem se stanje narave tako v Sloveniji kot širše v Evropski Uniji še naprej slabša, prihodnji razvoj pa bo v veliki meri odvisen od delovanja družbe.
[[image_1_ge_810]]
Ukrepi obstajajo, a trend ostaja negativen
Država se sicer lahko pohvali z določenimi premiki – obnovljenih je bilo več kot 2.000 hektarov površin, dodatnih 566 hektarov zemljišč je bilo odkupljenih, izboljšani so tudi vodni habitati za posamezne vrste. A trend se kljub ukrepom ne obrača.
[[image_2_ge_810]]
Veliko naravno bogastvo, velika odgovornost
Slovenija izstopa po naravnem bogastvu: več kot 37 odstotkov ozemlja je vključenega v naravovarstveno omrežje Natura 2000, okoli 60 odstotkov države pokrivajo gozdovi. Prav zato je odgovornost za ohranjanje biotske raznovrstnosti še toliko večja, saj narava neposredno vpliva na zdravje ljudi, prehransko varnost in kakovost življenja.
[[image_3_ge_810]]
Projekti po državi in vloga posameznika
Po državi že potekajo številni projekti obnove – od mokrišč na Goričkem do habitatov ob Muri in Dravi ter ukrepov na Krasu in Ljubljanskem barju. Hkrati nastaja tudi Nacionalni načrt za obnovo narave, ki naj bi povezal različne sektorje in postavil temelje za prihodnje ukrepe. Ob tem ministrstvo poudarja še vlogo posameznikov: manj intenzivna raba prostora, zmanjšanje uporabe plastike, izbira lokalne hrane ter omejevanje svetlobnega in zvočnega onesnaževanja so majhni koraki, ki lahko dolgoročno naredijo veliko razliko.
Več: Eko dežela
