Kako obnoviti poškodovane ekosisteme, izboljšati upravljanje območij Natura 2000 in v varstvo narave vključiti več ljudi? To so bila osrednja vprašanja letošnjega Dneva narave, ki je na Brdu pri Kranju zbral predstavnike ministrstev, zavarovanih območij, nevladnih organizacij, raziskovalnih ustanov in različnih naravovarstvenih projektov. Čeprav dogodek ni prinesel novih zakonodajnih rešitev, je ponudil vpogled v smer, po kateri bo Slovenija v prihodnjih letih uresničevala evropske cilje na področju obnove narave.
V ospredju razprav je bilo iskanje ravnovesja med varovanjem narave, potrebami lokalnih skupnosti in razvojnimi izzivi. Sodelujoči so se strinjali, da bo uspeh odvisen predvsem od sodelovanja različnih deležnikov in doslednega izvajanja ukrepov na terenu.
[[image_1_ge_825]]
Obnova narave postaja ena največjih nalog prihodnjih let
Velik del razprav je bil namenjen evropski Uredbi o obnovi narave, ki od držav članic zahteva obnovo degradiranih ekosistemov. Slovenija zato pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave, v katerem bo določila prednostne ukrepe in cilje do leta 2030.
Med najpomembnejšimi temami so bili obnova rečne povezljivosti, izboljšanje stanja mokrišč, gozdov in travišč, stanje urbanih ekosistemov ter upravljanje območij Natura 2000. Posebna pozornost je bila namenjena tudi vplivu kmetijstva na obnovo narave in iskanju rešitev, ki bi omogočale usklajevanje naravovarstvenih ciljev z uporabo prostora.
Udeleženci so ob tem izpostavili, da je Slovenija v preteklih letih že uspešno izvedla več projektov obnove narave, pomemben del katerih je bil financiran s kohezijskimi sredstvi in programom LIFE. Ocenjujejo pa, da bodo za doseganje evropskih ciljev potrebni še boljše sodelovanje med različnimi sektorji ter učinkovitejše izvajanje sprejetih ukrepov.
Kaj od Slovenije zahteva evropska uredba?
Evropska uredba o obnovi narave od držav članic zahteva, da začnejo postopoma obnavljati najbolj poškodovane ekosisteme. Med prednostnimi področji so:
- obnova rek in mokrišč,
- obnova travišč,
- izboljšanje stanja gozdov,
- zaščita habitatov, pomembnih za opraševalce,
- povečanje in izboljšanje mestnih zelenih površin.
Slovenija mora te cilje prenesti v Nacionalni načrt za obnovo narave, ki bo določil konkretne ukrepe in časovnico njihovega izvajanja.
[[image_2_ge_825]]
Sobivanje z medvedi in volkovi ostaja velik izziv
Pomemben del dogodka je bil posvečen odnosu med človekom in velikimi zvermi. Vprašanje sobivanja z medvedi, volkovi in drugimi prostoživečimi živalmi ostaja eno najbolj občutljivih naravovarstvenih področij v Sloveniji.
Razprava se je osredotočila na upravljanje populacij velikih zveri, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in možnosti za zmanjševanje konfliktov med ljudmi in divjimi živalmi. Sogovorniki so kot enega pomembnejših dosežkov izpostavili izboljšave pri upravljanju velikih zveri, hkrati pa poudarili, da bo dolgoročno uspešno sobivanje mogoče le ob dobrem sodelovanju vseh vključenih.
Brez ljudi varstvo narave ne bo uspešno
Poseben poudarek je bil namenjen vključevanju javnosti v naravovarstvene odločitve. Strokovnjaki opozarjajo, da zgolj ukrepi države ne bodo zadostovali, če pri njihovem izvajanju ne bodo sodelovali prebivalci, občine, lastniki zemljišč in druge interesne skupine.
Veliko pozornosti so namenili tudi mladim. Razpravljali so o tem, kako jih bolj vključiti v projekte varstva narave ter povečati zanimanje za okoljske teme že v zgodnjem obdobju. Prav večje razumevanje pomena ohranjanja narave naj bi bilo eden ključnih pogojev za uspešno izvajanje prihodnjih ukrepov.
[[image_3_ge_825]]
Nacionalni načrt bo začrtal smer do leta 2030
Letošnji Dan narave je pokazal, da Slovenijo čaka zahtevno obdobje usklajevanja različnih interesov. Obnova rek in mokrišč, upravljanje območij Natura 2000, sobivanje z velikimi zvermi ter večje vključevanje javnosti bodo med ključnimi nalogami prihodnjih let.
Odgovori na ta vprašanja bodo vključeni v Nacionalni načrt za obnovo narave, ki ga pripravlja pristojno ministrstvo. Dokument bo določil, kako bo Slovenija uresničevala evropske cilje obnove narave do leta 2030.
Več: Eko dežela
