Prehod na čistejšo energijo ni več samo okoljska tema. Postaja tudi vse pomembnejši del evropskega trga dela. Vetrna in sončna energija ter druga področja energetike zaposlujejo vse več ljudi, povpraševanje pa naj bi še raslo. Težava je drugje. Za številna nova delovna mesta ni dovolj ustrezno usposobljenih delavcev.
Po podatkih, ki jih navaja Evropska agencija za okolje (EEA), se je zaposlenost v svetovnem energetskem sektorju leta 2024 povečala za 2,2 odstotka. V celotnem gospodarstvu je bila rast precej nižja, 1,3-odstotna. Evropska unija se s približno 1,8 milijona neposredno ali posredno povezanih delovnih mest v obnovljivih virih uvršča na drugo mesto, tik za Kitajsko.
Kaj je čista energija?
Čista energija je energija, pri kateri nastaja zelo malo oziroma nič toplogrednih plinov in drugih škodljivih emisij. Najpogosteje govorimo o energiji iz sonca, vetra in vode, med čiste vire pa se v določenih opredelitvah uvrščajo tudi druge tehnologije z nizkimi emisijami.
Pomemben del prehoda na čistejšo energijo so tudi tehnologije, ki omogočajo njeno uporabo. Sem sodijo sončne elektrarne, vetrne turbine, baterijski sistemi za shranjevanje energije, toplotne črpalke ter oprema za elektrifikacijo prometa in industrije.
Preprosto povedano: cilj čiste energije je proizvesti in uporabljati energijo z manj vpliva na podnebje in okolje.
[[image_1_ge_843]]
Največ ljudi zaposluje vetrna energija
Med štirimi tehnologijami, ki jih je podrobneje analizirala EEA, je največ delovnih mest povezanih z vetrno energijo. Leta 2023 je sektor v EU zagotavljal približno 273.500 neposrednih delovnih mest. Več kot tri četrtine jih je bilo povezanih z dejavnostmi po sami proizvodnji, predvsem z vzdrževanjem, energetskimi storitvami in prodajo.
Tudi sončna energija je velik zaposlovalec. Fotovoltaična industrija je istega leta neposredno zaposlovala več kot 227.000 ljudi. Približno polovica je delala pri obratovanju in drugih povezanih dejavnostih, 36 odstotkov pa v gradbenem delu verige, denimo pri pripravi zemljišč in priključevanju na omrežje. Evropska proizvodnja sončnih panelov je sicer še vedno precej omejena.
Toplotne črpalke so zagotavljale okoli 80.100 delovnih mest, pri čemer jih je bilo kar 65 odstotkov povezanih z gradbeništvom. Najmanjšega od štirih sektorjev predstavlja proizvodnja baterij, kjer je bilo zaposlenih okoli 33.000 ljudi. Prav ta panoga pa je med letoma 2018 in 2023 beležila najhitrejšo rast zaposlenosti.
Kje bo Evropa našla vse te delavce?
Tu se pojavi precej bolj praktično vprašanje. Kdo bo postavljal sončne elektrarne, vzdrževal vetrne turbine, vgrajeval toplotne črpalke in skrbel za nove baterijske sisteme?
EEA opozarja, da večina držav članic že poroča o pomanjkanju ljudi za ključna tehnična dela, predvsem na področju montaže in gradbeništva. Če bo povpraševanje še naprej naraščalo, bi lahko prav pomanjkanje kadra upočasnilo širitev čistih tehnologij.
Zato bo pomembno izobraževanje. Ne samo šolanje mladih, ampak tudi prekvalifikacije za ljudi, ki že delajo. EEA opozarja, da bodo potrebni usklajeni ukrepi za usposabljanje in pridobivanje novih znanj. Brez tega bo delovnih mest sicer več, vendar jih ne bo imel kdo zapolniti.
Nova delovna mesta niso povsod enako kakovostna
Pri številu zaposlitev pa se zgodba ne konča. Razlike so tudi v plačah, stabilnosti dela in možnostih dodatnega usposabljanja.
EEA ugotavlja, da so delovna mesta pri vzdrževanju in obratovanju vetrnih elektrarn praviloma stabilnejša in ponujajo več možnosti za izobraževanje. Delo pri namestitvi sončnih elektrarn in toplotnih črpalk je pogosteje vezano na posamezne projekte. Delavci so lahko bolj izpostavljeni tudi fizičnim tveganjem, denimo visokim temperaturam.
Razlika je vidna tudi pri plačah. V sektorju toplotnih črpalk so po podatkih EEA plače približno 40 odstotkov nižje kot pri vetrni energiji, ki je med analiziranimi področji najbolje plačana. Prehod v čisto energijo zato sam po sebi še ne pomeni, da bodo vsa nova delovna mesta enako dobra.
[[image_2_ge_843]]
Žensk in mladih je v sektorju še vedno premalo
Evropski trg čistih tehnologij ima še eno težavo. V njem niso enakomerno zastopane vse skupine prebivalstva.
Ženske predstavljajo od 26 odstotkov zaposlenih v vetrni in baterijski industriji do samo 14 odstotkov v sektorju toplotnih črpalk. Še manj je mladih. Leta 2023 so stari od 15 do 24 let predstavljali le šest do sedem odstotkov zaposlenih v vetrni energiji, sončni fotovoltaiki in toplotnih črpalkah.
To pomeni, da bo moral razvoj sektorja spremljati tudi razmislek o tem, komu so nova delovna mesta dejansko dostopna. Če bodo podjetja iskala predvsem že usposobljene delavce, se lahko pomanjkanje kadra še poglobi.
Delovna mesta niso razporejena po Evropi enakomerno
Tudi geografsko je slika precej različna. Nemčija ima največ zaposlenih v vetrni energiji, sončni fotovoltaiki in baterijah. Pri toplotnih črpalkah so v ospredju Portugalska, Španija in Italija. Najhitrejšo rast zaposlenosti v baterijskem sektorju pa beležita Madžarska in Poljska.
Takšna koncentracija ni naključna. Pogosto je povezana z industrijo, ki je v posamezni državi že dobro razvita, in z znanjem, ki je tam na voljo. Hkrati pa EEA opozarja, da lahko neenakomerna porazdelitev novih zaposlitev poveča razlike med evropskimi regijami.
[[image_3_ge_843]]
Čista energija bo potrebovala tudi več znanja
Evropska unija je v zadnjih letih sprejela več ukrepov za podporo čisti industriji in proizvodnji tehnologij. Med njimi so Clean Industrial Deal, Net-Zero Industry Act in druge pobude, namenjene hitrejši proizvodnji in uvajanju čistih tehnologij.
Toda politike same po sebi ne bodo dovolj. Če želi Evropa hkrati hitreje uvajati čisto energijo in ustvarjati kakovostna delovna mesta, bo morala vlagati tudi v ljudi. V šole, poklicno izobraževanje in prekvalifikacije.
Čista energija tako odpira nov trg dela. Priložnost je velika. A brez dovolj znanja in ljudi, ki bodo nove tehnologije znali uporabljati, je ne bo mogoče v celoti izkoristiti.
