Ko govorimo o podnebnih spremembah, pogosto pomislimo na taljenje ledenikov, vročinske valove ali dvigovanje morske gladine. A pomembne spremembe se dogajajo tudi veliko globlje – med mikroskopskimi organizmi, ki jih s prostim očesom sploh ne moremo videti. NASA v najnovejši raziskavi razkriva, da segrevanje oceanov povzroča vse večji prehranski stres za fitoplankton, drobne organizme, ki predstavljajo temelj skoraj vseh morskih prehranjevalnih verig.
Znanstveniki opozarjajo, da posledice ne zadevajo le teh mikroskopskih organizmov. Spremembe bi lahko vplivale na celotne morske ekosisteme, od najmanjših planktonskih organizmov do rib, kitov in drugih morskih živali.
[[image_1_ge_820]]
Nevidni delavci oceanov
Fitoplankton pogosto opisujejo kot »gozdove oceanov«. Gre za mikroskopske, rastlinam podobne organizme, ki s fotosintezo proizvajajo velik delež kisika na Zemlji in hkrati iz ozračja odstranjujejo ogljikov dioksid. So tudi osnovni vir hrane za številne druge organizme v morju.
Čeprav so skoraj nevidni, imajo ključno vlogo pri delovanju planeta. Vsaka sprememba njihovega zdravja ali številčnosti se lahko prenese skozi celotno prehranjevalno verigo.
Topla voda pomeni manj hranil
Ključna ugotovitev raziskave je, da se zaradi segrevanja oceanov zmanjšuje mešanje morske vode. Topla voda ostaja na površini, hladnejša in s hranili bogata voda iz globin pa težje prihaja navzgor. Posledično imajo fitoplankton in drugi mikroorganizmi na voljo manj dušika, fosforja, železa in drugih hranil, ki jih potrebujejo za rast.
Znanstveniki ta pojav opisujejo kot prehranski oziroma hranilni stres. Organizmi sicer še vedno dobijo dovolj sončne svetlobe, vendar jim začne primanjkovati osnovnih gradnikov za rast in razmnoževanje.
[[image_2_ge_820]]
Sateliti razkrivajo težavo iz vesolja
Posebnost raziskave je, da raziskovalci niso neposredno merili hranil v oceanih. Namesto tega so uporabili satelitske posnetke NASA, terenske meritve in genetske analize mikroorganizmov. Opazovali so razmerje med količino ogljika in klorofila v fitoplanktonu, kar jim je omogočilo vpogled v stopnjo stresa zaradi pomanjkanja hranil.
Rezultati kažejo, da so območja prehranskega stresa razširjena po velikem delu svetovnih oceanov in da so ponekod precej izrazitejša, kot so domnevali doslej.
Manj hranil, manj hrane za celoten ekosistem
Ko fitoplankton zaradi pomanjkanja hranil slabše raste, se učinki hitro prenesejo na višje člene prehranjevalne verige. Manj fitoplanktona pomeni manj hrane za zooplankton, ki predstavlja primarni vir hrane številnim vrstam rib in drugih morskih organizmov.
Znanstveniki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajno zmanjševanje produktivnosti fitoplanktona vplivalo na ribolov, biotsko raznovrstnost oceanov in celo na sposobnost oceanov, da iz ozračja absorbirajo ogljikov dioksid.
[[image_3_ge_820]]
Kaj nam sporočajo oceani?
Raziskava prinaša še eno opozorilo, da podnebne spremembe ne vplivajo le na vidne dele narave. Spremembe se dogajajo tudi med organizmi, ki predstavljajo osnovo življenja v morju. Čeprav jih večina ljudi nikoli ne bo videla, so prav ti mikroskopski organizmi ključni za delovanje oceanov in podnebnega sistema Zemlje.
Znanstveniki bodo v prihodnjih letih spremljali, kako hitro se bodo te spremembe stopnjevale in kako se bodo morski ekosistemi prilagajali novim razmeram. Razumevanje dogajanja med mikroorganizmi bo pri tem eno ključnih področij raziskovanja oceanov.
Več: NASA
