Pred volitvami smo govorili s prvim županom Maribora v novi Sloveniji in častnim občanom MO Maribor, zasl. prof. dr. Alojzom Križmanom.

Kako gledate na letošnji izbor kandidatov za župana?

Očitno je sedanji model volitev v določenih primerih izgubil svoj osnoven namen: dobiti kakovostne kandidate. Prijava 18  kandidatov je te volitve pripeljala do absurda.

Ob tem pa še podatki o kandidatih, ki so jih objavili v dnevniku Večer, usmerjajo volivce v zadeve kot so: podatki o Vašem avtomobilu, podatki o Vašem osebnem računu in Vašem osebnem stanju glede kreditov, podatki o Vaši plači, koliko denarja imate privarčevanega , imate osebnega finančnega svetovalca itd. Nihče pa jasno ne izpostavlja naslednjih vprašanj:

– dosežena stopnja izobrazbe, datum o izdanem spričevalu o izobrazbi in ustanova, ki je spričevalo izdala,

– navedba dopolnilnega izobraževanja in izdaje spričeval,

– podatki o delovni dobi, navedba ustanov oz. podjetij delodajalca, opravljena dela v teh ustanovah oz. podjetjih ter prispevek  k njihovemu razvoju,

– potrdilo o nekaznovanju ter izjava kandidata, da proti njemu na sodišču ne poteka noben kazenski postopek.

Tako kot je sedaj,  za večino kandidatov sploh ni jasno: kdo so, kaj so do sedaj delali, kateri so rezultati dosedanjega dela?

Spremljate predvolilno dogajanje?

Spremljam ga le preko tiskanih medijev in morebitne pisne izjave kandidatov. Vse ostalo je nesmisel in le izguba časa.

Kaj menite, kaj je tisto, kar bi moral župan, ki je izvoljen, nemudoma urediti ?

Če dejansko pozna delo za katerega kandidira in akte Mestne občine Maribor, potem je jasno, kaj ga čaka prva dva meseca:

  • konstituiranje mestnega sveta z organi, sestava najožje delovne ekipe župana, imenovanje popolnoma nevtralnega in
  • spoštovanega predsednika nadzornega odbora, natančen pregled finančnega stanja, takojšnja selekcija projektov in imenovanje vodij projektov z izkušnjami in takoj pričeti z doslednim resnim delom.

Če bi primerjali Maribor v obdobju, ko ste bili župan Vi in danes, kaj bi dejali?

Nikoli ni bilo enostavno in lahko. Mesto je takrat naredilo določene razvojne korake. V zadnjem obdobju pa se občina ubada sama s sabo in svojimi notranjimi problemi. Najprej bi morali ponovno razumeti vlogo skupnosti kot komune. Beseda komuna je latinskega izvora (communis= skupen). Občina je avtonomna skupnost in nikakor ne smemo besedo komuna istovetiti z našim zgrešenim pojmom  komunalne dejavnosti. V občini je potrebno razumeti javno vlogo skupnosti kot komune in šele potem govoriti o skupnih javnih storitvah in občinskem javnem gospodarstvu, kot komunalnem gospodarstvu. Vsi, ki delajo v občinski upravi, vsi v občinskih storitvenih dejavnostih in občinskih javnih podjetjih, predvsem pa novo občinsko vodstvo in člani mestnega sveta, bi morali najprej razumeti pojem občine kot komune, torej javne skupnosti z odgovornostjo do celotnega kompleksa dejavnosti mesta: predšolska vzgoja, osnovno zdravstvo, osnovno šolstvo, kultura, sociala, stanovanja, urbanizem, šport, turizem, promet in seveda vse mestne javne gospodarske dejavnosti. Mesto ni le izgradnja nekega krožišča, mesto mora živeti v širšem smislu na duhovni, socialni in kulturni osnovi. Mesto ni le nek objekt, ki nam je morebiti všeč, mesto je odgovorna celota.

Bi sami kaj dodali ?

Če bo novi župan navedeno razumel in dojel, potem sem tudi sam vedno znova pripravljen pomagati k dogovorjenemu razvoju v interesu vseh, ki  živijo v tej mestni komuni.