Športni upi

Je Massi spoznal ‘novo’ Tino?

Uredništvo , 23.12.16 ob 12:45

Nika Tomšič je bila za vse dosežke je bila nagrajena, ko je častno nastopila kot predtekmovalka na Zlati lisici

Prispevek objavljamo v sodelovanju z uredništvom športnega magazina Športni upi. Danes, 23. decembra pa jih lahko najdete na stojnici v Europarku, kjer lahko dobite najnovejšo izdajo revije Športni upi.

Mariborčanka Nika Tomšič je mlada nadebudna smučarka, ki je na smučeh stala že pri vsega dveh letih. Straši so jo vpisali smučarsko šolo. Pod vodstvom učitelja je skupaj s preostalimi otroci vadila vsak konec tedna. »Po končanih tečajih sem z resnejšim treniranjem tega športa pričela pri šestih letih,« nam je svoje začetke opisala šestnajst letna Rušanka, rojena v Kranju. Od vsega začetka je članica smučarskega kluba Branik, kjer trenutno vadi pod vodstvom Mitje Dragšiča in njegovega pomočnika Domna Jaunika. Pove, da ni preteklo veliko časa, ko se je udeležila prvega tekmovanja. »Starši so me vozili na komercialna tekmovanja po drugih slovenskih smučiščih ter v sosednjo Avstrijo. Pričela sem z malo manj zahtevnimi tekmami, z leti pa sem začela hoditi na vse bolj zahtevne tekme doma ter v tujini, kjer je konkurenca velika.« Prav za to so treningi naporni. »Poleti imamo kondicijske treninge pet- do šestkrat na teden po uro in pol. V pripravljalnem obdobju hodimo na tuje ledenike smučat. To traja od septembra do decembra. V tem času imamo za sabo že do petdeset dni smučanja. Tekme se nam začnejo v decembra. Od takrat smo do konca marca skoraj vsak dan na snegu po skoraj pet ur. Čez vikend pa tekmujemo.« V tehničnih disciplinah se Nika zgleduje po Mikaeli Shiffrin, Lindsey Vonn jo navdušuje v hitrih disciplinah.

Častno nastopila kot predtekmovalka na Zlati lisici

Sama je sicer najprej tekmovala samo v veleslalomu, ob prestopu k mlajšim deklicam pa je začela tudi s slalomom in superveleslalomom. Smuk je prišel na vrsto še le v mladinskih vrstah. V minuli sezoni se lahko v konkurenci svojih vrstnic pohvali z naslovom državne prvakinje v veleslalomu ter superveleslalomu, zmagala pa je tudi na mednarodni tekmi v slovaški Vratni. Letos pa je ob prej omenjenih disciplinah v državnem prvenstvu slavila še v slalomu, v mednarodni konkurenci je osvojila zagrebško Sljeme. Za vse dosežke je bila nagrajena letos, ko je častno nastopila kot predtekmovalka na Zlati lisici. Njeno vožnjo je spremljal tudi Andrea Massi, ki je z mlado Mariborčanko na koncu tudi vzpostavil kontakt.

Ob vsem pa Nika ni pozabila na svojo izobrazbo, ki jo pridobiva v športnem razredu na II. Gimnaziji v Mariboru. Kljub disciplini ter vestnosti, ki jo Nika premore, pa priznava, da ji brez podpore staršev ne bi uspevalo. »Starši se mojih dosežkov veselijo in me pri tem vzpodbujajo. Nikoli me ne silijo na trening ali tekmo. Seveda so mi starši vcepili mišljenje, da je za smučanje pomemben sleherni trening. Zmeraj me ne glede na uro peljejo na trening. Najverjetneje pa ni potrebno posebej razlagati, da me tudi finančno podpirata, kar pa seveda ni lahko, saj gre na sezono kar veliko denarja. Veliko je odrekanja tudi z njune strani,« pogovor zaključi Nika, ki se želi v kar najkrajšem času prebiti med najboljše svetovne smučarke.

Nikin dan pred tekmo

▪ Večer pred tekmo že grem zgodaj spat, da se res odpočijem.
▪ Naslednji dan zgodaj vstanem, da se v miru prebudim in oblečem.
▪ Pojem temeljit zajtrk in veselo na teren (čez glavno sezono se na terenu ob tej uri začne šele svitati).
▪ Pred tekmo naredim par voženj na prosto.
▪ V določenem času imamo ogled proge in zbrano poslušanje nasvetov trenerja.
▪ Pred štartom se dobro ogrejem in se skoncentriram na samo vožnjo. Ponavljam navodila in progo, sledim tekmovalkam pred mano, če se je na progi slučajno pojavila kakšna “zanka”.
▪ Odpeljemo dva teka med obema tekoma nekaj malega pojem za energijo – čokoladico. Veliko časa ni.
▪ Po končanem tekmovanju sledi še razglasitev rezultatov in podelitev medalj.
▪ Pospravim svoje stvari v zelo velik nahbtnik, se usedem v kombi in se odpeljemo domov.
▪ Doma vse smučarske stvari razpakiram, se stuširam in utrujena smuknem v posteljo.

Filip Flisar svetuje

“Opažam, da dosti mladih v prvi vrsti nima svoje goreče želje po uspehu, temveč le trenirajo, ker to želijo starši oziroma zaradi kakšnih drugih razlogov. Za uspeh rabiš v prvi vrsti željo, da boš dosegel nekaj velikega, željo, da boš enkrat najboljši in to je tudi motivacija, ki te bo gnala v težkih trenutkih kariere. In na osnovi te želje si lahko zastaviš cilj! Zraven tega se je pa treba zavedati, da je uspeh pretežno v tvojih rokah in da ne moreš pričakovat uspeha, če boš zgolj treniral in delal samo to, kar ti rečejo trenerji. Vedno moraš sam razmišljat, kje so tvoje šibke točke in kako jih lahko izboljšaš, da boš stopil iz povprečja.”