Simon Marčič je motociklist, ki diha in živi motor, asistent na fakulteti in kmalu tudi doktor.

Simon Marčič je Mariborčan, zaljubljen v adrenalin, v ekstremizem, v naravo in motorje. Trenutno končuje doktorat iz solarnih kolektorjev in kot asistent dela na Fakulteti za energetiko, kjer sodeluje pri različnih predmetih. Poletja pa so zanj rezervirana za vzdržljivostno tekmo Dakar, kamor se prihodnje leto odpravlja že petič.

Motorji so bili zmeraj v Simonovem življenju. “Dedek je imel avtošolo in je študiral varno vožnjo in takrat so me začeli zanimati motorji,” pove Simon, ki se spominja, da so imeli sorodniki na kmetiji veliko motorjev, s katerimi se je tudi kot otrok začel igrati, preden je pri nekje 10ih letih dobil svoj prvi moped.

Ljubezen do motorjev je našla njega

Tako se je razvila njegova ljubezen do motociklizma, a kot rad poudari sam je ta ljubezen našla njega. “Vedno pravim, da si športa ne izbereš, ampak si šport izbere tebe. Motor si je našel mene, včasih si želim, da bi me raje našel kak šah ali balinanje,” v smehu doda Simon. Nasploh je Marčič velik navdušenec nad adrenalinom, ki uživa v naravi ter obožuje šport in morje. “Ne znam pa kuhati, ampak zelo rad dobro jem,” se nasmeji Simon ter doda, da upa, da kmalu zaključi z doktoratom, da lahko to pusti za seboj in se usmeri na naslednji Dakar. Trenutno pa dela tudi kot asistent na Fakulteti za energetiko, saj se samo z motociklizmom v Sloveniji težko preživljaš. “Z motociklizmom se lahko ukvarjaš profesionalno, ampak z veliko volje in predanosti. Motociklizem je v Sloveniji obstranski šport in Slovenija je nezanimiva za tuje sponzorje, za naše pa moraš biti zelo dober, da jih seveda pritegneš. Pri nas ni nagrad in tako vse temelji na sponzorjih. Tudi če zmagaš Dakar ne dobiš zdaj nekih nagrad, kot so recimo te pri tenisu. Tujcev pa ne zanimamo toliko, ker smo premali za njihovo prepoznavnost, da bi se jim lahko po domače rečeno splačalo,” opiše situacijo Simon.

Marčič se je Dakarja, vzdržljivostne tekme v Južni Ameriki, udeležil že štirikrat. Letos je imel velike probleme s svojim motorjem, dve leti poprej si je izpahnil ključnico in zlomil prst na nogi, a očitno ga nič ne ustavi, saj je želja prevelika. “Želja je dolgo gorela v meni, odkar sem videl Mirana Stanovnika, ko sem videl dirko po televiziji. Ko sem videl posnetke kje se vozijo me je zelo prevzelo. Večkrat sem bil na tem, da bi opustil to misel, ko sem videl kako je drago vse skupaj, kako se je težko kvalificirati. Na eni točki sem že obupal, ko sem videl kako naporno je lahko vse skupaj, ampak želja ni nikoli zamrla, kljub temu, da se mi je zdelo kdaj vse tako nedosegljivo . Sčasom mi je postalo samo večji izziv,” se spominja in zavzeto opiše Dakar, kot aturistično dirko. “To ni klasična dirka, je toliko nepredvidljivih stvari vmes, da tisti, ki reče, da mu to ni avantura, mu težko verjamem.” Na letošnjem Dakarju je imel Simon, zaradi tehničnih težav z motorjem, veliko preglavic, ki mu niso pustile spati, kar se mu je po nekaj dneh pričelo poznati, zato se je večkrat postavil ob progo in zadremal za 15 minut in nato nadaljeval pot.

Prihodnje leto že peti dakar

Prihodnje leto gre Simon že petič na Dakar, kjer tekmuje v razredu brez asistence, kar pomeni da je za vse sam. Trenutni beleži polovični uspeh, saj mu je od štirih nastopov uspelo dvakrat končati, a želja je seveda zmagati. “Želim si priti na stopničke, z malo sreče lahko tudi zmagam.” A kot pravi sam, je vsako leto težje, saj se želi v razredu brez asistenčne podpore izkazati vse več motoristov. “Leta 2017 nas je bilo na startu 11, letos že 30, prihodnje leto naj bi nas bilo 40.” A očitno je želja velika, kar dokazuje tudi njegova hrabrost, saj je leta 2016 prevozil kar 9 etap z izpahnjeno ključnico in zlomljenim palcem.

A kot pravi sam, so poškodbe del športa, ki jih je pač treba sprejeti. “Najtežje je bilo, ko me je sotekmovalec povozil, takrat sem imel odprti zlom noge, ostale poškodbe niso bile tako zahtevne. Ostale poškodbe niso bile tako naporne operativno, ampak čutim kdaj pa kdaj posledice vseh poškodb.

In koliko Dakarjev je še pred Simonom?

Dokler ne bom začutil, da imam dovolj, dokler ne bom začutil strahu, ko bom začutil strah bom vedel, da je čas, da končam kariero,” zaključi Simon.