Ob teniških igriščih, tik ob kultni teniški steni, ki je gostila številne vrhunske igralce, so v Teniškem Klubu Branik danes zasadili štiri javorjeva drevesa, ki predstavljajo prvi korak velikih obnovitvenih načrtov.

Danes zasajena javorjeva drevesa predstavljajo prvi korak številnih obnovitvenih projektov, ki bodo sledili.

Sodelovanje Teniškega Kluba Branik Maribor in Mestne občine Maribor ob Langerjevo vilo, ki jo načenja zob časa, prinaša velike spremembe. Prvi korak je bil storjen že danes, ko so člani Teniškega Kluba Branik zasadili štiri ozkolistne javorje, ki bodo obdajali nastajajočo promenado. Slednja bo povezovala Mladinsko in mestno jedro ter bo, potem, ko bo podrta kultna stena, ob kateri so trenirale zvezde kova Mime Jaušovec, kot pove Klemen Kokol, sekretar kluba, bolj varna tudi za otroke, ki na teniških igriščih trenirajo.

Prvi korak je bil storjen že danes, ko so člani Teniškega Kluba Branik zasadili štiri ozkolistne javorje, ki bodo obdajali nastajajočo promenado.

Ob promenadi z drevoredom bodo sledili še drugi obnovitveni in gradbeni projekti – čas bi bil predvsem za celovito prenovo Langerjeve vile, katere večinski lastnik je sedaj Mestna občina Maribor, s čimer bi se nekdaj sloviti vili, ki je svoj čas gostila tudi vrhunsko restavracijo, spet vrnil pretekli sijaj.

Sekretar Teniškega Kluba Branik Maribor in častni predsednik kluba Ivan Gorjup sta predstavila pretekle izvedene projekte ter načrte in želje za prihodnost.

Teniški Klub Branik Maribor si, kot predstavita častni predsednik Ivan Gorjup in sekretar kluba Klemen Kokol, želi še drugih sprememb. Gorjup pove, da si prizadevajo za ureditev nekaterih zunanjih tribun ter predvsem vhoda v garderobe dvorane Lukna, ki s trenutno formo precej kazi načrtovano promenado.

Želja tudi po kipu pozabljenega telovadca

Častni predsednik Teniškega kluba Branik si želi tudi, da bi ob začetku promenade v smeri mestnega jedra stal tudi kip Josipa Primožiča – Toša, manj poznanega, a zato nič manj uspešnega mariborskega telovadca, ki je na svetovnem prvenstvu v moški gimnastiki leta 1930 osvojil kar štiri zlate kolajne. Po kipu bi po Primožiču poimenovali tudi športno dvorano Lukna, meni Gorjup, ki je prepričan, da bi imelo tako dejanje simbolno vrednost za celotno mesto. »Maribor ima preveč zamolčanih ljudi,« razmišlja Gorjup: »Mesto mora imeti samozavest, se pravi, da so v tem mestu ljudje, ki so nadpovprečni, ki so v svetu nekaj naredili, ki so vrhunski, ki dajejo pobude drugim, ki vcepljajo samozavest. Da Maribor zmore, da lahko.«  

Tokrat v načrtih sodeluje tudi MOM

Teniški Klub Branik Maribor se je sicer določenih obnovitvenih projektov v preteklih letih lotil tudi sam. Tako se lahko danes pohvalijo s posebnim teniškim igriščem, narejenim po vzoru in recepturi US Open, urejeno razsvetljavo, prezračevanjem ter ogrevanjem v prenovljeni dvorani s teniškimi igrišči, posodobljenimi garderobami in sanitarijami ter teniškim barom. »Naredili smo tudi tri otroška igrišča za splošno uporabo,« našteva Gorjup ter dodaja, da so obnovili tudi nekaj teniških igrišč, ki sedaj omogočajo kvaliteten trening.

»Radi bi imeli še klasično pozidano betonsko tribuno, ki bi nudila še nekaj skladiščnega prostora, prostora za slačilnice in fizioterapijo,« še pove častni predsednik kluba ter doda, da je tribuna že v občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

»Radi bi imeli še klasično pozidano betonsko tribuno, ki bi nudila še nekaj skladiščnega prostora, prostora za slačilnice in fizioterapijo,« še pove častni predsednik kluba ter doda, da je tribuna že v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, arhitekt kluba Marko Doleček pa je že pripravil potrebno dokumentacijo. Zasajeni javorji predstavljajo prvi korak, v Teniškem Klubu Branik pa si želijo, da bi ostalo sledilo čim prej.