Maribor je po 77. dneh odigral prvo tekmo – in zmagal (3:1). Nafta je bila konkurenčen tekmec, tekma odraz dolgega premora, trenerja Sergeja Jakirovića pa čaka še kar nekaj dela, da bo vzpostavil nove ideje.

Sedeminsedemdeset dni. Tako dolgo je minilo od zadnje tekme vijoličastih. Tako dolgo, da je vmes pomožno igrišče dobilo nove reflektorje in da se je naposled podpisala pogodba za prenovo dotrajane stare, zahodne tribune. Maribor je od zadnje tekme, poraza z Bravom, ki ga je pahnil na četrto mesto prvenstva, ostal najprej brez trenerja Darka Milaniča, nato je odšel še športni direktor Zlatko Zahović. Kot da bi se cela sezona zgodila takrat, ko se je nehalo brcati.

Zdaj se znova začenja, postopoma in previdno ob upoštevanju vseh ukrepov. Maribor je krenil reševati sezono, ki ima še enajst krogov, s tremi prijateljskimi tekmami. Prva je prišla Nafta, ki je že leta 2008 gostovala ob otvoritvi prenovljenega Ljudskega vrta. Vtis na tekmi, ki je trajala 120 minut? Maribor ima zelo širok kader in malo časa za uveljavljanje novih idej, Nafta pa za en polčas zelo konkurenčno ekipo. Gole za vijoličaste so zabili Alexandru Cretu, Rok Maher in Felipe Santos.

Novi Maribor v nastajanju

Novi trener Sergej Jakirović je tudi za Maribor24 v intevjuju, ki ga bomo objavili jutri, povedal, da bo prava generalka šele tekma z Bravom prihodnjo soboto, vendar že proti Nafti se je odločil za zanimivo postavo v iskanju odgovorov na odprta vprašanja. Resda konkretnih odgovorov še ne more biti, sploh ne tako zgodaj, obenem so poškodovani Martin Milec (vrača po poškodbi prihodnji teden), Rudi Požeg Vancaš (preventivni izostanek) in Špiro Peričić (individualni program). Je pa to pomenilo, da so priložnost po dolgem času od začetka dobili Denis Klinar, ki je imel precej nesreče s poškodbami, prvič po jeseni 2018 tudi Luka Uskoković, ki so ga prav tako pestile poškodbe, in Gregor Bajde, dalj časa nezadovoljen zaradi skromne minutaže.

 Prvih 45 minut pod drobnogledom

Prvih 45 minut je bilo posledično najbolj merodajnih in delno zaskrbljujočih. Vidno je bilo, da je Maribor želel zaigrati drugače, z visokim pritiskom, hitrimi in dolgimi podajami, ampak se še ni povsem zmogel znebiti tipa igre, kakršnega je imel pod Milaničem. Predvsem zato, ker so bile cele faze tekme, ko je Nafta, drugoligaš in polfinalist pokala, lažje krmilila in dalj časa imela žogo v posesti, v obrambi pa postavila dve stabilni liniji. Torej so uprizorili tisto, s čimer je imel Maribor v tej sezoni (naj)več težav. Dobrodošel, a tudi star, mestoma nerešljiv izziv.

 Prvi, osnovni cilj: prejeti čim manj golov

Prva in osnovna želja Jakirovića je, da bi Maribor najprej zmanjšal število prejetih golov. Dosedanjih 26 zadetkov v 25 krogih je pač preveč. Poudarja, da se rad posveti tistemu, kar ne gre, ne gleda toliko tistega, kar dobrodeluje. In akcija v 14. minuti za uvodni gol Nafte mu bo dala veliko dela: pokazala je, da je Maribor, če dalj časa ne ve, kako bi zabil, zadaj še vedno ranljiv. Zgodba sezone. Alen Ploj, nekdanji nogometaš Maribora, je z glavo po poodaji Jake Bizjaka pičil, kjer zaboli. Nafta je sicer v prvem delu igrala kot moštvo, ki pritrjuje argumentom tistih, ki bi radi videli širitev lige. Zelo konkurenčno, tekmovalno, neizprosno. Iz tega vidika so vijoličasti lahko zadovoljni, da so si izbrali tekmeca, ki jih je pod taktirko Dejana Dončića dodobra namučil za en polčas.

Širina kadra: kako izbrati prave

Maribor ima na voljo 25 igralcev in štiri vratarje. To je, celo na tekmi s 120 minutami in tremi premori, zelo široka izbira. Tako široka, da je celo Marcos Tavares prišel na vrsto šele za zadnjih pol ure. Maribor nima enako razporejene kvalitete po pozicijah, kar ve tudi Jakirović. Uvodoma se je odločil za precej napadalni pristop, skušal je najti kemijo med Andrejem Kotnikom, Rokom Kronavetrom in Luko Zahovićem, vendar se trojica, četudi iskriva, še ne ujame najbolje. Tako so čakali, da se bo vključeval Mitja Viler, ki pa ga znova čaka nabiranje kondicije.

Posledično se da slišati jezo in trde besede, kadar se napad ne uresniči. V nadaljevanju po prvih 45 minutah je Jakirović v igro poslal najprej Roka Maherja, Reneja Miheliča, Jasmija Mešanovića in Nardina Mulahusejnovića. Ta je takoj izkoristil podajo, pomeril ob vratarju, vendar zadel vratnico. Prav to, da bo manj vratnic in več golov, je nekaj, kar Jakirović vidi kot možnost za napredovanje. In res, Alexandru Cretu je upošteval njegovo navodilo in očitno eno uro verjel, da bo slej ko prej zabil. Poskusov je imel več kot dovolj in naposled tudi on zadel z glavo, po podaji kapetana Mitje Vilerja (čeprav je bil na igrišču od začetka tudi Luka Zahović). Enako je nato veljalo za Roka Maherja, izredno prizadevnega, eden od tistih, ki bi očitno rad novega trenerja prepričal, da je čas za spremembe. Njegov zadetek v 65. minuti je pokazal, da ko Maribor res stisne tekmeca, se mu ne piše dobro.

In da ko tekmec pade, je Felipe Santos še lahko igralec, kakršnega je Maribor videl, preden je prišel v Ljudski vrt. Mini poteza za lep tretji in zadnji gol. Tekmo pa je podpisala suverena obramba Jasmina Handanovića ob strelu Pozsgaija Luciana. Če kaj, je Handanović znova pokazal Piriću, kako se potrpežljivo brani.

In kako je, ko se vrne nogomet v živo?

Predvsem zelo dobrodošlo. Kljub vsem strogim ukrepom, merjenju temperature, nošenju maske, razkuževanju. Boljše, da je kakršen koli nogomet kakor nobenega, vendar to toliko bolj velja, če imaš možnost dogajanje spremljati v živo. Se zdi, da je razlika zdaj še večje, nogomet v živo deluje toliko bolj pristno kot preko zaslona. Da se slišati razliko med Pirićem in Handanovićem, kako vsak na svoj način razporejata branilce, pri čemer je veteran Handanović bolj prodoren in je imel nenazadnje tudi manj dela. In zanimivo je bilo opazovati Jakirovića, kako je Saši Gajserju demonstriral analizo posameznih akcij.

Je pa brez gledalcev tudi na stadionu precej sterilno, tiho, drugače. Da spominjanje na ukrep, da naj igralci ne proslavljajo zadetkov z objemanjem, kar se včasih tudi pozabi, niti ne omenjamo. Maribor bo naslednjo tekmo igral v sredo s Koprom.