Mariborski šport ima dolgoletno tradicijo. Zraven vrhunskega športa ima izredno razvite tudi rekreativne panoge, s čimer je število ljudi, ki se v štajerski prestolnici ukvarjajo s športom, izjemno visoko. Na drugi strani se Maribor lahko pohvali s 53 športniki, ki so do zdaj tekmovali na olimpijskih igrah. Športne klube in društva, ki vzgajajo mariborske športnike, s sofinanciranjem vzpodbuja tudi Mestna občina Maribor.

Na Mestni občini Maribor vsako leto pripravijo Letni program športa, ki je temelj za sofinanciranje mariborskih športnih klubov in društev. Kot smo ugotovili v pogovorih z našimi sogovorniki, ki so tesno vpeti v športno dogajanje, je določanje razpisnih pogojev tako kompleksno, da po njihovem mnenju še vedno ni dobro in pravično.

Občinski razpis za sofinanciranje podaljšan

Javni razpis za sofinanciranje programov in dodelitev oziroma sofinanciranje uporabe prostora programov Letnega programa športa v Mestni občini Maribor za leto 2020 je trenutno v teku, rok za prijavo pa se je po nekajkratnem prestavljanju nazadnje podaljšal do 27. januarja 2020.

Več točk – več sredstev

Komisija za izvedbo javnega razpisa sofinanciranja Letnega programa športa (LPŠ), ki ji za omenjeni razpis predseduje Matic Matjašič (predsednik stranke Liste Mladih), vloge točkuje in na podlagi števila točk med klube razdeli sredstva. Drugi del, pomemben za razdelitev sredstev, je razporeditev športov v kategorije. Športi so razdeljeni v štiri kategorije, vsaka pa ima določen faktor, ki vpliva na višino razdeljenih sredstev (prva skupina faktor 3, druga 1,5, tretja 0,3 in četrta 0,1). Kot primer – če imata šport iz prve in šport iz druge skupine enako število točk po kriterijih LPŠ, bo šport iz prve panoge prejel dvakrat več sredstev (število točk krat 3 (faktor) vs. število točk krat 1,5).

Možnost subjektivne presoje bi morala biti izključena

Matic Matjašič nam je povedal, da so letošnji razpis naredili elektronski: »Klubi so nam morali napisati vse poimensko. Ni se namreč redko dogajalo, da so nekateri klubi dajali fiktivna imena ali pa so iste ljudi pisali v več kategorij. Z digitalnim razpisom smo te nepravilnosti rešili.« Matjašič je tudi poudaril, da so se v lanskem letu pri razpisu pojavili veliki konflikti interesov: »Predsednik komisije je bil zmagovalec razpisa. Pripravljavec razpisa, ocenjevalec in tisti, ki je dobil na razpisu največ sredstev, je isti človek. To je tragedija.«

Matjašič je tudi poudaril, da so se v lanskem letu pri razpisu pojavili veliki konflikti interesov: “Predsednik komisije je bil zmagovalec razpisa. Pripravljavec razpisa, ocenjevalec in tisti, ki je dobil na razpisu največ sredstev, je isti človek. To je tragedija.”

Letos si želi to rešiti s podpisom izjave o izločitvi iz vseh vlog glede razpisa vseh članov komisije. Rešitev podobnih zadev v prihodnosti vidi v tem, da bi se razpisna merila postavila čim bolj številčno in da bi bila možnost subjektivne presoje izključena. Se pa Matjašič zaveda, da je bil razpis v letu 2019 kot tak predmet številnih pripomb: »Lani je šlo več stvari narobe.«

Plavalci zaradi zmanjšanja sredstev trenirajo manj

Posledice večjih posegov v lanski razpis so močno občutili plavalci. V Plavalnem klubu Branik so nam pojasnili, da so v lanskem letu prejeli mnogo manj sredstev od preteklih let. Največji manko se je zgodil pri sredstvih za objekt, ki jih je bilo manj za več kot pol, s čimer so bili prisiljeni zmanjšati število ur treningov, sprejeli pa so še nekatere druge ukrepe varčevanja. Slednjega se zaveda tudi Matjašič: »Pri plavalcih je problem v tem, ker se v obstoječem sofinanciranju športa ne upošteva le financiranje programov, temveč tudi stroške za objekt. In Pristan je zraven Ledne dvorane najdražji objekt. Skupni predlog župana, podžupana in mene je, da bi Športne objekte sofinancirali izven tega razpisa.« Je pa Matjašič pojasnil, da so zaradi likvidnostnih težav nekaterih društev, ki posledično niso plačevala ur vadbe Športnim objektom, v letu 2019 prešli na brezplačno uporabo prostora, skladno s katero so društva, ki vadijo v javnem zavodu, prejela določeno kvoto ur, ki jih je zavodu neposredno plačala MOM seveda na podlagi dejanske uporabe.

Spremeniti želijo zakon

Silvester Lipošek, dolgoletni trener in športni direktor Plavalnega kluba Branika, je pojasnil dodatne ovire: »Katji Fain in Martinu Bauu, ki lovita normo za olimpijske igre, so priznali 400 ur treninga na leto, kar je nedopustno. V svetu plavanja se ve, da plavalec v članski kategoriji potrebuje devet treningov tedensko, kar je več kot 900 ur letno. Imamo tudi problem glede velikosti skupin.«

“Katji Fain in Martinu Bauu, ki lovita normo za olimpijske igre, so priznali 400 ur treninga na leto, kar je nedopustno.”

Strokovni kriterij namreč veleva, da lahko na enega vaditelja vadi največ osem neplavalcev in dvanajst plavalcev. Zaradi premajhnih skupin so v tej kategoriji izpadli iz točkovanja. Dvakrat so se pritožili, vendar pa je bila njihova pritožba neuspešna, saj ta kriterij ni zapisan v zakonu. Zakaj ne, bo predmet drugega članka. V plavalnem klubu upanje na prejemek višjih sredstev vidijo v majhni spremembi razpisa za leto 2020, ki pa njim pomeni ogromno. Pojasnil jo je Matjašič: »Po novem lahko vsak šport obravnavamo posebej – to sicer velja za programe športa za vse in ne tekmovalnega športa, kjer veljajo popolnoma drugačna pravila in pogoji.«

Kegljači s pol manj sredstev

Sredstev iz naslova sofinanciranja LPŠ so v letu 2019 manj prejeli tudi v Kegljaškem klubu Konstruktor Maribor. Bojan Pihlar, podpredsednik kluba, nam je povedal, da je bilo teh sredstev skoraj za polovico manj kot v preteklih letih, ni pa zaradi tega ogrožen obstoj kluba. Vzrok je v razvrstitvi kluba v drugi razred športov po LPŠ. »Preživljamo se bolj skromno kot včasih, pazimo na vsak evro, ampak stvar še vseeno peljemo,« nam je povedal Pihlar. Tudi procesa treninga niso rabili prilagajati, trenirajo enako kot prej. »Tudi če potrebujemo kako dodatno uro, se dogovorimo s Športnimi objekti, ki nam stojijo ob strani,« je še pojasnil. Primanjkljaj skušajo delno pokriti s sponzorskimi sredstvi, aktivno pa se vključujejo tudi starši s prevozi na tekme. Pihlar si želi, da bi v naslednjem letu dobili kaj več sredstev, »ampak mislim, da se ne bo nič kaj spremenilo. Pričakujem približno enako sredstev,« je zaključil Pihlar.

Za razvrstitev v kategorije se upoštevajo trije kriteriji

Ko govorimo o financiranju športa, smo z vsemi sogovorniki slej kot prej prišli na temo kategorij. Ker razvrstitev v kategorijo pomeni neposreden vpliv na višino prejetih sredstev, dviga ta razvrstitev veliko prahu. Kategorije je določila osem članska strokovna komisija.

Kategorije so določene po treh kriterijih – konkurenčnost športne panoge, razširjenost športne panoge in uspešnost športne panoge.

Predsednik Športne zveze Maribor Tomaž Barada nam je povedal, po katerih kriterijih so kategorije določene: »Prvi je konkurenčnost športne panoge, drugi je razširjenost športne panoge, tretji pa njena uspešnost.« Pri slednji velja zahteva, da imajo v panogi vsaj enega športnika z mednarodnim razredom in vsaj enega s perspektivnim.

Postavijo naj se jasna merila

V prvi kategoriji je 14 športov, edini, ki (še) ni v programu olimpijskih iger, je kickboks – wako, kar pa po besedah Barade ni sporno, saj je ustrezal vsem potrebnim kriterijem (Mariboru je v zadnjih treh letih prinesel 15 000 nočitev, je med najštevilčnejšimi in najuspešnejšimi, zagotavlja Barada): »Kategorije so dobro določene.« Matjašič po drugi strani meni, da so pri kriterijih za razvrstitev v kategorije še rezerve: »Želim, da se za določitev kategorij postavijo jasna merila. Točkovnik mora biti nastavljen tako, da bomo jaz, tisti, ki bo na tem mestu za mano ali bilo kdo drug, prišli do enakih rezultatov.«

Razredi naj ne bodo fiksni

Sta se pa oba, tako Barada kot Matjašič, strinjala, da mesto v določenem razredu ne sme biti zagotovljeno. Barada: »Ne želim, da so skupine športov fiksne. Prav je, da tisti športi, ki bodo uspešni, napredujejo v višjo kategorijo.« Prav tako meni, da bi bazični, osnovni športi, kot so atletika, gimnastika in plavanje, ne glede na vse morali biti vedno v prvi skupini.

Odlok spremenili po željah Barade?

Od lanskega leta dalje Mestna občina Maribor zraven rednega sofinanciranja v športu financira še nekaj novega. »Gre za sofinanciranje Mestnih panožnih športnih šol, po domače trenerjev. Za to je namenjeno 324 000 evrov. Vlagatelji lahko za dejavnosti Mestnih panožnih športnih šol otrok, mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, v okviru vloge zaprosijo za sofinanciranje stroškov dela strokovno izobraženih delavcev; višina sofinanciranja na posameznega strokovnega delavca znaša največ do 1.700 evrov na mesec,« nam je pojasnil Matjašič. Matjašič je ob koncu preteklega leta odkrito izrazil nezadovoljstvo, ko so na seji mestnega sveta izglasovali spremembo, ki se nanaša ravno na sofinanciranje medobčinskih panožnih zvez: »Ta sredstva so financirana izključno tistim iz prve skupine, v odloku je pisalo olimpijskim športom. Barada zato ni mogel dobiti denarja za kickboks (v prvi skupini, a ni v programu OI op. p.).«

“Sredstva so financirana izključno tistim iz prve skupine, v odloku je pisalo olimpijskim športom. Barada zato ni mogel dobiti denarja za kickboks (v prvi skupini, a ni v programu OI op. p.).”

V spremenjenem odloku so ´olimpijske športe´ enostavno izpustili, sredstva tako lahko dobijo vsi športi iz prve skupine, tudi če niso v programu olimpijskih iger. Barada se na očitke ni želel odzvati, povedal nam je le, da so to »očitki ene osebe, ki je sprožil vse to, stvari pa ne pozna. Glede razvrstitve je pomembno, da je šport priznan s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja, merilo pa se ne nanaša na to, ali je šport v programu olimpijskih iger.«

Lani je bilo sofinanciranje slabo nastavljeno

Da je imelo lansko sofinanciranje športnih programov veliko slabosti, so se strinjali vsi štirje sogovorniki. Tomaž Barada, ki deluje tudi kot podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in ima tako širši vpogled v slovenski šport, je bil jasen: »Mariborski šport ni dobro sofinanciran, lani je bilo vse skupaj zelo slabo nastavljeno.« Je pa izrazil zadovoljstvo ob delovanju podžupana MOM Sama Medveda ob pripravi letošnjega programa sofinanciranja, ki da jim je zagotovil veliko boljše sodelovanje med vpletenimi. Odlok o sofinanciranju LPŠ naj bi bil za letošnje leto pripravljen bolje od lanskega. Če je temu res tako, bomo izvedeli kmalu.