Po zagotovilih Sergeja Jakirovića se v moštvo Maribora danes proti Bravu (18.00) vrača vsaj Rok Kronaveter. Špiro Peričić pravi, da se ga kritike na njegov račun nikakor ne dotaknejo. Glasno dodaja: »Nikakršne borbe z Aluminijem ni za tretje mesto! To sploh ni vprašanje!« Tekma ne bo v Šiški, ampak v Stožicah.

Pogosto slišimo, da Rima niso zgradili v enem dnevu. No, saj, tudi podrli ga niso v enem. Sploh pa je Rimov lahko več. Za Sergeja Jakirovića je lahko Rim tudi metafora. Za pokoronsko lovljenje Olimpije in derbi v Stožicah. Kraj, stadion, mesto, kjer se je, kot kaže, odločal, lomil in sanjal naslov. »Prišli smo v Rim, pa nismo videli papeža,« je včeraj Jakirović slikovito opisoval potek sezone Maribora. Vijoličasti morajo danes namreč spet v Stožice. Ne k Olimpiji, ne po zamujeno. Grejo k Bravu, presenečenju sezone, da rešijo čast in slavo lastnega renomeja. Ter finančno preživetje. K Bravu, ki je odnesel Darka Milaniča in nato še Zlatka Zahovića.

Bitka za naslov je vsaj za Maribor praktično končana. Niti sloni čez Alpe ne bi zalegli. Zdaj se vijoličasti borijo za osnovne cilje. Za klub, ki si več sezone brez Evrope ne predstavlja, je tretje mesto pač goli minimum. Preživetje. Maribor je, ko gre za bitko za naslov, zdaj v globokih katakombah. »Kakšno drugo, kakšno tretje mesto, to je najboljši klub v Sloveniji!« je včeraj poudarjal Špiro Peričić.

Za nekatere pretežek dres

Saj ima prav. Maribor je najboljši klub v Sloveniji. Vsaj bil je, ko je prišel sredi minulega leta, predčasno prekinil z Muro, da bi pokazal, kaj zmore v vijoličastem. Ampak ko gre za sprotne rezultate bo šla trditev kmalu iz nedosegljivega sedanjika v kruto realni preteklik. Sedanjost ne bo več takšna, kakor je napovedala prihodnost. Maribor je tako tudi videti na igrišču. Kot klub, ki je bil najboljši. Bil. Pa ni več. Letos zagotovo ne, sploh pa ne na koncu. Štiri zaporedne zmage po nadaljevanju prvenstva, ko je Maribor mlel z menjavami in obračal tekme, so bile le generalka za veliki nastop. V Stožicah.

Ko je šlo zares, ko je bilo težko, je dres bil za nekatere pretežek, kot je povedal Martin Milec. Če so prve štiri tekme zmagali, so v naslednjih štirih vijoličasti kar trikrat izgubili. Olimpija (1:0), Tabor (4:1), Celje (1:2). In se vmes izvlekli v zadnjih sekundah proti Muri (3:2). Na teh štirih tekmah so prejeli devet golov. Zabili le štiri. Dva je zabil Peričić. Oba z glavo. Oba po prekinitvi.

Ni pojasnila, kaj gre narobe

»To so bile res težke tekme, dali smo svoj maksimum, ni šlo, kakor smo si zamišljali. Saj smo se fantje pogovarjali v slačilnici, moramo se zbrati, da si v zadnjih treh tekmah zagotovimo Evropo,« je zdaj cilj, o katerem govori Špiro Peričić.

Če kdo, se jih je naposlušal prav on. Skušal je razumeti in ugotoviti, kaj je šlo tako hitro tako narobe. »Kot da nas nekaj ne želi nagraditi, sreča ali kaj. Saj ne gre zato, da ne bi želeli, vsi dajemo vse od sebe. Preprosto ne gre. Nimamo pojasnila, kaj naj naredimo – razen da gremo spet na igrišče in naredimo, kar je v naši moči.« To je bilo ekipno pojasnilo, da.

Kaj pa posamično? Peričiću je uspelo, da je zabil tako v Sežani kot proti Celju, oba gola sta dala zelo lažno upanje, povrhu je obakrat pristal med individualno najslabšimi. »Raje bi videl, da jaz ne dosegam zadetkov, da le mi zmagujemo. Ti goli mi ne pomenijo veliko, ko izgubimo tekmo. Naj Bog da, da jaz ne zabijem gola, mi pa tekmo zmagamo.«

Peričić: »Kritike? Ne dotaknejo se me!«

Sliši kritike na svoj račun? »Ne, ne dotaknejo se me kritike na moj račun. Igral sem pri prejšnjem in sedanjem trenerju, pet štoperjev je v klubu, če ne bi bil dovolj dober, ne bi igral. Tako preprosto je. Igra tisti, ki je najboljši.«

Peričić je včeraj na medijskem terminu pred tekmo z Bravom govoril s cmokom v grlu. Nobene dalmatinske šaljivosti, kakor se jo pri njem da slišati. Edino, pri čemer je bil neomajen, je o tem, za kaj se zdaj bori z Mariborom. »Nimamo nobene borbe z Aluminijem! Vse tri tekme bomo dobili do konca, takšna mora biti miselnost, nobene debate o borbi za tretje mesto. To sploh ni vprašanje!«

Kako bo moštvo reagiralo po novem porazu

Sergej Jakirović, ki se na klopi Maribora še vedno počuti in vede samozavestno, pravi, da ne razmišlja o naslovu prvaka. »Le o našem cilju, da zaigramo v Evropi. Aluminij je zmagal, štiri točke je za nami, gledamo pa sebe. Zanima me samo, kako se bomo sestavili. Ne jokamo za porazom v nedeljo, zanima me, kako bo moštvo reagiralo proti Bravu. Izboljšati moramo nekatere stvari v igri, da bi prišli do točk.«

Kje je zdaj že tista generalka na predzadnji majski dan. Maribor je v Ljudskem vrtu sesul Bravo. Šest golov (6:1). kakor da bi vrnili za tisti usodni poraz v marcu, po katerem je odstopil Darko Milanič, za njim pa še Zlatko Zahović. Ampak to se zdaj zdi kot v neki drugi eri, vmes je šampionski Maribor domala dinozavrsko izumrl. Kje se zdaj zdi hat-trick, ki ga je konec maja zabil Rudi Požeg Vancaš. »Dva meseca kasneje je, takrat je bilo marsikaj dobro in tudi slabo, ampak moramo pa igrati s precej več samozavesti in da bodo fantje bolje verjeli vase.«

Manjkali bodo Vrhovec, Viler in Cretu

Jakirović rad govori o psihologiji, manj o konkretnih rešitvah. Nič več govora o visokem presingu, tudi o prekinitvah ne. Ko govori o spremembah, govori le o tem, da govori o spremembah. No, tokrat bo izrazito prisiljen posegati v postavo. Premetanko so povzročili kartoni Mitje Vilerja, Blaža Vrhovca in Alexandra Cretuja. Vilerja je proti Celju celo zamenjal Denis Klinar, ki ni naravni levi, temveč desni bok, ampak vseeno kaže vsaj malo več kakor Žan Kolmanič, ki je v Sežani nemara usodno razočaral. Aleksa Pihlerja je Jakirović postavil proti Celju čisto na vrh sredine, kar se nikakor ni izšlo po željah. Saj je Pihler igralec mnogoterih prilagoditvenih odlik, ampak tako pa spet ne.

Toliko bolj je zato lahko trener vesel vrnitve Roka Kronavetra. »Moramo biti konkretni in vzeti čas. Treniral je šele petnajst dni, raje sem videl, da lahko stoodstotno igra proti Bravu. Sigurno bo igral.« To so znova zagotove napovedi, ki pa se pri Jakiroviću sicer vedno na dan tekme ne izidejo.

Matko in Kramarič navdušujeta

»Zelo sem vesel, kako igrata, resno računam nanju in vesel sem, da bosta prišla nazaj k nam,« pa se je Jakirović dotaknil Aljoše Matka in Martina Kramariča. Posojo v Bravu sta oba izkoristila, zlasti prvi z dvanajstimi goli. Pa naj igrata proti Mariboru ali ne? »Gledam samo svoje moštvo, nimam pojma, kaj bo naredil nasprotnik. Sta pa športnika, proti Mariboru sta letos že igrala, težav ne vidim.«

Jakirović trdi, da igralcem ni mogel doslej ničesar zameriti. Proti Celju, zdaj redno dodaja. Ne pa tudi, kako so vsi bili pod nivojem v Sežani. Kaj naj se spremeni? »Bolje moramo skomunicirati stvari, bolje reagirati, rad bi, da gre še bolje. Ampak to je šport, trenutno se vsaka napaka konča z golom v naši mreži.« Težava je, da je Jakirović vse to govoril že, ko je prišel v Maribor. Da ni mogel verjeti, kako je ekipa pod Milaničem ves čas napadala, imela skoraj preveč strelov, pa tekem ne le da ni zmagovala, ampak jih je celo izgubljala. Nespretno, pogubno, usodno.

Bi bilo nemara tudi tretje mesto neuspeh, potem ko je Maribor po točkah poravnan z Aluminijem nadaljeval pod Jakirovićem s četrtega mesta? Vijoličasti nižje od drugega mesta niso končali vse od sezone 2007/08. »Z moje točke smo naredili korak naprej. Popolnoma smo prižgali iskrico optimizma in upanja, ko smo prišli na zgolj točko zaostanka do Olimpije. Mogoče je to ljudi zavedlo, toda že takrat smo vedeli naše vrline in slabosti. Seveda nam je pa žal: prišli smo v Rim, pa nismo videli papeža.«

Jakirović: »Nardin je naredil vse, kakor je treba.«

Nardin Mulahusejnović, visokorasli napadalec, ki je prišel kot član mlade reprezentance BiH iz Zrinjskega, je zagotovo več obetal, kakor je (lahko) pokazal v Ljudskem vrtu. So bili primeri, ko so nekateri igrali še manj, a redkokdaj v napadu, kjer je Maribor že tako zaradi Zahovićevih kadrovanj precej tanek. Šest nastopov, 220 minut in en sam gol. V dveh polnih letih. Premalo? »Naredil je vse, kakor je moral. Pogovarjala sva se že ob nadaljevanju prvenstva in takrat sem mu rekel, da je najboljše, če si poišče klub in igra. Ker nima smisla, da pri 22 letih ne igra. Vesel sem, da je našel dober in ambiciozen klub,« je Jakirović na pot v Koper, povratnika med prvoligaši, pospremil Mulahusejnovića.

Ključne točke pred tekmo z Bravom

• Maribor in Bravo sta doslej odigrala tri tekme.

• Prvi dve je dobil Maribor: prvo konec avgusta visoko v Ljudskem vrtu s 4:0, precej bolj tesno pa je bilo v Šiški, ko je odločil gol Roka Kronavetra

• Marca je Bravo slavil v Ljudskem vrtu (1:2) na tekmi, kjer so viole skandirale igralcem »evo vam premije«. Briljiral je Roko Baturina, ki ga hvali praktično celotna liga z Mariborom vred.

• Marcos Tavares je proti Celju zaigral 400. tekmo v prvi ligi in se na večni lestvici po številu nastopov izenačil z Miranom Srebrničem. Več nastopov imajo le še Simon Sešlar (405), Danijel Brezič (406), Janez Strajnar in Dušan Kosič (oba 421) ter Sebastjan Gobec (488 tekem)

• Tekma se prične ob 18. uri. Gledalcev v Stožicah ne bo. Prenos bo na Planet 2. Sodil bo Nejc Kajtazović (Kranj).