Čeprav se zdi, da nogometaši enajstmetrovke streljajo že od nekdaj, bo ta način iskanja zmagovalca letos praznoval svojo 50. obletnico.

Navijači predobro poznajo iskanje zmagovalca nogometnih tekem z izvajanjem enajstmetrovk. Peterica igralcev, neposredni dvoboj vratarja in strelca, s posebej za to označene točke v oddaljenosti 11 metrov. Drama. Čeprav se zdi, da to pravilo velja od nekdaj, bo letos praznovalo svojo 50. obletnico.

V časih takorekoč amaterskega nogometa je za novost poskrbel Nemec Karl Wald, po poklicu frizer, ki je na ta način poskrbel za pravo malo revolucijo v nogometu. V svoji iznajdbi je užival dolgo, saj je umrl leta 2011, star 95 let, poroča nemška tiskovna agencija. Pred njegovim predlogom je desetletja o zmagovalcu tekme ob neodločenem izidu odločal žreb ali pa met kovanca. Wald ni bil edini, ki je smatral, da ne pride v poštev, da nogometno tekmo odloči žreb, da je na ta način nešportno oškodovano eno od moštev in da je žreb enostavno neumnost.

V časih takorekoč amaterskega nogometa je za novost poskrbel Nemec Karl Wald, po poklicu frizer, ki je na ta način poskrbel za pravo malo revolucijo v nogometu. V svoji iznajdbi je užival dolgo, saj je umrl leta 2011, star 95 let, poroča nemška tiskovna agencija. Pred njegovim predlogom je desetletja o zmagovalcu tekme ob neodločenem izidu odločal žreb ali pa met kovanca. Wald ni bil edini, ki je smatral, da ne pride v poštev, da nogometno tekmo odloči žreb, da je na ta način nešportno oškodovano eno od moštev in da je žreb enostavno neumnost.

Bil pa je prvi, ki je ukrepal. Zamislil si je današnji format odločanja s petimi strelci, ki odločijo zmagovalca s streljanjem enajstmetrovk. Zadevo je tajno testiral konec 60. let prejšnjega stoletja na prijateljskih tekmah na Bavarskem. “To je bila hoja po robu prepada. Zelo ga je skrbelo, da tega ne bi izvedel kdo iz nemške zveze,” se danes spominja Waldov vnuk Thorsten Schacht, ki ve, da bi bil dedek takrat zaradi svojega početja ob licenco.

Spremljanje drame kar z zelenice

Ampak gledalci na tribunah so bili nad novostjo navdušeni. Ljudje so si enostavno želeli videti žogo v mreži. V takratnih časih so navijači celo prišli na zelenico, do 16-metrskega prostora in neposredno od blizu spremljali dramo na zelenici ter se veselili ali trpeli s svojo ekipo.

Čeprav je predlog v javnosti naletel na navdušenje, njegova uveljavitev ni bila povsem enostavna. Wald, ki je sodniško licenco pridobil že leta 1936, je najprej naletel na odpor. Posamezni predstavniki bavarske nogometne zveze so želeli njegov predlog leta 1970 ustaviti. A večina na zvezi je predlog podprla in njegova zamisel je uradno potrditev dobila 30. maja 1970.

1976 uvedeno novo pravilo, ki Nemčiji ni prineslo zmage

Le nekaj kasneje je novost prevzela Nogometna zveza Nemčije, nato pa tudi Evropska nogometna zveza in Mednarodna nogometna zveza. Evropsko prvenstvo 1976 je bilo prvo veliko tekmovanje, kjer je novo pravilo odločalo o zmagovalni reprezentanci.

Nemčiji takrat pravilo ni prineslo sreče. V finalu je na ta način izgubila proti kasnejšim prvakom iz Češkoslovaške (5:3), med tistimi, ki so zapravili enajstmetrovko, pa je tudi legenda nemškega nogometa Uli Hoeness. Zmago takratne ČSSR je potrdil Antonin Panenka, avtor “panenke“, spodkopanega kazenskega strela, ki ga je “predstavil” prav v tem finalu.

Nemčiji takrat pravilo ni prineslo sreče. V finalu je na ta način izgubila proti kasnejšim prvakom iz Češkoslovaške (5:3), med tistimi, ki so zapravili enajstmetrovko, pa je tudi legenda nemškega nogometa Uli Hoeness. Zmago takratne ČSSR je potrdil Antonin Panenka, avtor “panenke“, spodkopanega kazenskega strela, ki ga je “predstavil” prav v tem finalu.

Karl Wald je spremenil nogomet in s svojim predlogom poskrbel za neštete napete obračune. To ni ostalo prezrto v njegovem domačem Penzbergu. Tam se ulica, ki vodi na nogometni stadion, zdaj imenuje po njem. V lokalnem muzeju pa je letos na ogled tudi razstava o avtorju te nogometne ideje.

STA