Sergej Jakirović je v večurnih pogovorih v Ljudskem vrtu pokazal, da pozna posebnost Maribora. Veliko se lahko nauči iz zgodb tako Iva Šušaka kot Anteja Čačića in Krunoslava Jurčića.

Foto: HNK Gorica

Peto mesto v hrvaškem prvenstvu. S HNK Gorico. V prvi sezoni. To je daleč največji adut Sergeja Jakirovića, novega trenerja NK Maribor. Ni skromen adut. Niso zaman v Ljudskem vrtu ob predstavitvi 43-letnega stratega, ki je pred Gorico vodil le še Sesvete, takoj poudarili, kako je z novincem v ligi na tekmah proti veliki hrvaški četverici (Dinamo, Hajduk, Rijeka, Osijek) osvojil 39 od 54 možnih točk. In da je na klopi zdržal 616 dni. Čeprav je bil suspendiran, je pripravil taktiko, s katerim je jeseni 2018 premagal Rijeko in tako dokončal ero Matjaža Keka, ki je prav po porazu s HNK Gorico odstopil. Zdaj je dobil možnost za največji korak v relativno kratki trenerski karieri. Možnost za dokazovanje še zlasti zato, ker po naših informacijah ni bil edina izbira. Ampak v Maribor prihaja s komplimenti strokovnih krogov. Na krilih preteklih izjav, da vedno igra na gol več, če je le v obrambi vse urejeno.

V ožjem izboru tudi Rožman

Če je bil po besedah Bojana Bana, poslovnega direktorja, Oliver Bogatinov edina izbira, ko so v Ljudskem vrtu po odhodu Zlatka Zahovića iskali novega športnega trenerja, je Bogatinov že vnaprej sam javno namignil, da ima več imen v mislih za naslednika Darka Milaniča. Tako domačih kot tujih. Po naših informacijah Jakirović ni bil prva izbira, ta čast naj bi pripadla Igorju Jovičeviću, ki pa je v sredo postal novi trener zagrebškega Dinama. Maribor se je pogovarjal tudi s Simonom Rožmanom, trenutnim trenerjem Rijeke, a je nekdanji trener Domžal in Celja po naših informacijah ponudbo odklonil, tako da je priložnost dobil Jakirović.

V večurnih pogovorih pokazal poznavanje vijoličastih

Zato je prav Bogatinov, ki naj bi precej tehtal in premišljeval svojo odločitev, kot športni direktor takoj navedel razloge, zakaj so se odločili za Jakirovića. Tudi zaradi večurnih pogovorov, kjer je pokazal poznavanje mariborske specifike. »Kot igralec je imel reprezentančne in izkušnje iz skupinskega dela evropskih tekmovanj, kot trener je premagoval boljša moštva od svojega, kar je za evropski Maribor zelo pomembno. Z delavnostjo in energijo, ki jo izžareva na igrišču, pa verjamem, da bo moštvu dal nov zagon, ki ga ekipa v tem trenutku potrebuje. Mislim, da bo iz vsakega posameznika znal izvleči le najboljše, kar je potrjeval na klopi hrvaškega prvoligaša Gorice.«

S to odločitvijo Bogatinov prvič po nastopu funkcije prevzema odgovornost za precej veliko, predvsem pa pomembno odločitev. S tem je dal tudi vedeti, da na Sašo Gajserja, dolgoletnega pomočnika, v glavni trenerski vlogi ne računa.

Obenem pa je glede na odločitvi Jovičevića (Dinamo) in Rožman (Rijeka) očitno lahko tudi spoznal, kako kljub trenutnim razmeram Maribor kotira v regiji. In glede na pogovore o nižanju plač igralcem tudi to, v kakšni finančni kondiciji je. Ter da je izrazito pogledoval čez mejo, kot da bi posegal v domačo trenersko sceno, kjer je tudi nekaj zanimivih (Dušan Kosič), preverjenih (Ante Šimundža) in prostih (Slaviša Stojanović) imen.

Jakirović: »Maribor je najboljši zaradi dolge zgodovine uspehov«

Uvodna predstavitev na klubski strani kaže, da bo tudi on ubral skromno, mirno, delovno pot, s kakršno se je predstavil tudi Bogatinov. »To je zame velik korak naprej v kratki trenerski karieri, po odlično opravljeni nalogi z moštvom Gorice sem želel ta izziv, da se borim za trofeje in prihajam v klub, ki mu je osvajanje trofej v navadi. Maribor je najboljši klub v Sloveniji, ne zaradi statusa branilca naslova, ampak dolge zgodovine uspehov. Dobro vem, kam prihajam in kakšna so pričakovanja. Maribor je klub z največ navijači v Sloveniji, ni lahko igrati ali biti trener takšnega moštva, a to je pritisk, s katerim se znam soočiti. Če tega ne moreš sprejeti, se ne moreš ukvarjati z nogometom.«

Prav spoznavanje specifike Maribora je nekaj, iz česar lahko črpa. Maribor je po osamosvojitvi zabeležil s trenerji, ki so pred tem delovali na Hrvaškem, zavidljiv uspeh, ko je Ivo Šušak osvojil naslov v ključni tekmi proti Olimpiji leta 2001, v Zahovićevi eri pa sta Ante Čačić in Krunoslav Jurčić (pre)hitro zaključila svoji epizodi.

Prav spoznavanje specifike Maribora je nekaj, iz česar lahko črpa. Maribor je po osamosvojitvi zabeležil s trenerji, ki so pred tem delovali na Hrvaškem, zavidljiv uspeh, ko je Ivo Šušak osvojil naslov v ključni tekmi proti Olimpiji leta 2001, v Zahovićevi eri pa sta Ante Čačić in Krunoslav Jurčić (pre)hitro zaključila svoji epizodi.

»Nič nimam proti Čačiću, zares ne, vendar ni bil pravi za naš klub,« je povedal o Čačiću, medtem ko je Jurčića opisal, da boljšega človeka v nogometu še ni srečal. »Večjega garača še nisem videl, ampak z vodenjem tekem ima težave, kar ga je v njegovi karieri tudi zaznamovalo.« Pristavil je še, da sta tudi onadva povedala, kako se športni direktor ni vtikal v njuno delo, čeprav sta znala tako Čačić kot Jurčić opisati svoj, nekoliko drugačen del zgodbe, tako javno kot off the record.

Čeprav je vsak klub svoja specifika, se lahko Jakirović nauči nekaj tudi iz sorodnih zgodb, kakršne so pisali tujci na Slovenskem: od Igorja Bišćana in njegovega odhoda po uspehu z Olimpijo do Stipeta Balajića v Krškem, celo Jovičevića v Celju…

Ko so prišle pohvale, je ostal enak

Takoj je poudaril, da Maribor dobro pozna. »Zavedam se, da ne bo lahko zamenjati Darka Milaniča na klopi, letvica je visoko postavljena”. Ko je bil še trener HNK Gorice, mu je godilo, kadar je slišal, da igrajo kot hrvaški Atletico Madrid. Zakaj? Ker njihove tekme niso bile dolgočasne. Kljub komplimentom in pohvalam je rad pristavil, da je vozil enak avto, pil kavo v istem lokalu, šel gledati drugo, tretjo ligo. Če maha sodnikom s klopi, jim zato, da ustvari malo tenzije, ampak to pove s ščepcem humorja.

Sam pravi, da zanj šteje le igrišče. »Dokler ne trpi igrišče, nimam z ničimer težav. Niti če kdo prižge cigareto, spije dva piva. Ne dokler je profesionalec in skrbi za telo. Nisem njihova mama in oče.« Z mobiteli se je sprijaznil, razume, da bi nekateri s telefonom tekli celo po igrišču, zato so zanj sveti sestanki in kosila, ko igralci ne smejo uporabljati telefonov. »Delam kot da bom jutri dobil odpoved in kot da bom ostal pet let. Takšen je ta posel,« je za Index.hr povedal novembra lani.

Konec februarja je moral oditi, ko je Gorica izgubila kar s šestimi goli pri Hajduku. Vodilni v klubu so si namreč, potem ko je moštvo bilo v prvi sezoni hit prvenstva, želeli videti klub v Evropi. Po odhodu iz Velike Gorice se je govorilo, da bi prevzel vodenje nogometne šole Dinama iz rok Jovičevića, vendar ni bil izbran. Zdaj je bil. Za največjo priložnost doslej.

 

Zanimivosti o Sergeju Jakiroviću

Kot igralec sredine igrišča je menjal ogromno klubov tako na Hrvaškem (Pula, Istra, Zagreb, Rijeka…) kot v tujini (Spartak Trnava, CSKA Moskva). Pot ga je zanesla tudi k nam: v dveh sezonah (2000-02) igral tudi za Korotan. Na 50 tekmah je zabil 8 golov. Proti Mariboru je začel vseh šest tekem (štirje porazi, remi in zmaga) in mu zabil en gol.

Za reprezentanco Bosne in Hercegovine je odigral pet tekem, dve prijateljski in tri kvalifikacijske. Čeprav je igral v številnih klubih, v domovini ni zaigral za noben klub.

Jakirović je v Ljudskem vrtu že drugič vodil Gorico na poletni generalki, ko so vijoličasti 3. julija v velikem nalivu navdušili z visoko zmago (4:1). Maribor, ki je isti klub premagal že oktobra 2018 med reprezentančnim premorom (1:0), je na poletni tekmi navdušil, saj sta zabila tako Rok Kronaveter kot Andrej Kotnik.