Stala sva pred dvigalom pod vrhom vzhodne tribune Ljudskega vrta. »Ko se spomnim, da sem bil še pred tremi leti trener v drugi hrvaški ligi, gostovanje v Solinu, zdaj pa tole? Glejte, ti pogoji, stadion, klub, dvigalo! Dvi-ga-lo!« Že res, da je Sergej Jakirović pred mesecem dni postal novi trener NK Maribor. Pa ni nič manj navdušen, da je dobil, kot pravi tudi sam, z dvoletno pogodbo z vijoličastimi največjo priložnost v svoji karieri. »Ponosen sem, da je nekdo moje delo prepoznal. Žal mi je samo, da nisem premagal Dinama na Maksimiru, to mi je na Hrvaškem edino zmanjkalo.«

Le ena od izjav, ki kaže, kako samozavesten je 43-letni trener, ki je s HNK Gorico redno ščipal točke Dinamu, Hajduku, Rijeki in Osijeku. Pa so mu rekli, da naj ne sanja o Evropi. Dočakal je resda ni, si je pa za peto mesto v prvi sezoni med hrvaško elito prislužil komplimente za ustvarjeno. Pisali so, da je hrvaški Diego Simeone, Gorica pa Atletico. Dovolj za klic Oliverja Bogatinova, novega športnega direktorja Maribora. Zdaj je tukaj, čakajoč na nadaljevanje prvenstva. Znova sanja. Zakaj? Ker pravi, da te niso prepovedane. Prepričan je namreč, da lahko Maribor, ki je imel precej burno sezono, še vedno v enajstih tekmah prehiti Aluminij in Celje ter ujame na vrhu Olimpijo, ki ima sedem točk prednosti.  Kako? Tako, da za začetek ne dobivajo več toliko golov. In da bodo »zicerji« šli pogosteje v gol.

Gospod Jakirović, ste prejšnji vikend pogledali nemško Bundesligo, ko se je nadaljevala?

»Nekaj malega, vrhunce tekem. Mi je bilo pa zelo všeč in zabavno, da so na enem od stadionov spustili krik navijačev iz zvočnikov. Vsaj nekaj.«

Kaj pa kvaliteta nogometa? Celo na derbiju Borussie in Schalkeja se je precej poznalo, da nogometaši še zdaleč niso v formi.

»Pričakovano, če so bili pa dva meseca doma. Saj lahko doma nekaj potreniraš, ampak to ni to. Ne moremo pričakovati, da se bodo vsi vrnili v stoodstotni formi. Potreben bo čas, vsi trenerji pa bomo naredili vse, da pridejo igralci do optimalne forme.«

In v kakšni formi je NK Maribor?

»Zelo zadovoljen sem, kako fantje delajo. Vrnili so se v dobrem stanju, odtekli so vse, kar so morali po individualnem programu. Zdaj smo recimo v tretjem tednu priprav, ta teden je bil intenziven, lotili smo se tudi taktike, radi bi kaj spremenili v primerjavi s prej. Predvsem tako, da bi bil Maribor bolj raznovrsten. Mi je pa jasno, da čez noč ne odpraviš avtomatizmov. Igralcem ne ukazujem, ampak jim pravim, da so lahko vedno boljši.«

FOTO: Anita Grgić

Igramo za gole, ne za posest žoge

Analize, intervjuji, YouTube pošteno obdelajo vašo trenersko filozofijo iz HNK Gorice. Koliko se sploh lahko prevede trenerska filozofija iz enega v drugi klub?

»Seveda se lahko.«

Bo torej Maribor igral kot Gorica?

»Uf, raje bi videl, da bi bila Gorica bolj podobna Mariboru, ki je nesporno večji in boljši klub, ima toliko več tehničnih igralcev. Kar ne pomeni, da so bili moji bivši igralci slabi, ampak vedno igraš pač v skladu z zmožnostmi profila razpoložljivih igralcev. Sistemi igre se menjajo, to zame ni tema, pomemben je model igre.

Sigurno se bomo potrudili, da bomo bolj agresivni, čvrsti in da bodo predvsem vsi manj streljali po našem golu. Mi bomo tisti, ki bomo iskali napadalne akcije, mi bomo nasprotnika dali pod pritisk.

Sigurno se bomo potrudili, da bomo bolj agresivni, čvrsti in da bodo predvsem vsi manj streljali po našem golu. Mi bomo tisti, ki bomo iskali napadalne akcije, mi bomo nasprotnika dali pod pritisk. Takšna je vsaj moja ideja, morali bomo pa izvleči maksimum iz tega kadra, ki je bil pred prekinitvijo prvenstva v (rezultatski) krizi. Vem pa, slišim, da se analizira, kako smo v Gorici veliko igrali na protinapade in polprotinapade.«

Navijači to zelo radi berejo in slišijo. Kot tudi tista analizo, da ste redno prihajali do priložnosti samo z dvema podajama. Golman, sredina, strel.

»Tudi to, da. Ampak kaj je kakšna ekipa na svetu, ki ne bi rada dala gola z zgolj dvema podajama? Saj igramo za gole, ne za posest žoge. Nič nimam proti posesti, ne me razumeti narobe, ampak Maribor se mora najprej stabilizirati v obrambi.«

 

FOTO: Anita Grgić

Da, preden je odšel, je tudi Darko Milanič redno mrkega pogleda prešteval število prejetih golov. Ko je odšel, je Maribor prejel kar 26 golov na 25 tekmah. Lani pa v celotni sezoni le 33!

»Drži, strinjam se s kolegom Milaničem. Vsak trener, ki analizira moderen nogomet, bo prišel do takšnega zaključka.«

Vsakič tako, da bo šla v gol

Sedem dni ste bili v karanteni, ko ste prišli v Maribor. Verjamem, da ste takrat pogledali ogromno posnetkov. Torej veste, zakaj je Maribor na četrtem mestu?

»Ker je imel v tej sezoni precej nesreče, kot sem že rekel. Na skoraj vseh tekmah, ki sem jih pogledal, je moštvo imelo dvajset strelov na gol, sedem do osem zicerjev, pa niso zabili.«

Razlog? Psihološke narave?

»Glede nato, da se je vsaka mala napaka v obrambi kaznovala z golom, je potem zelo težko psihološko igrati. Takšni občutki se akumulirajo, nato pa eksplodira. Če žoga noče v gol, rečem igralcem, naj zabijajo na treningu. Če bodo tam naredili vse, bo tudi na tekmi žoga od vratnice šla v mrežo ali pa golmanu pod roko. Vsakič, ko udariš po golu, moraš udariti tako, da bo šla žoga v gol.«

Pred vami sta prišla iz Hrvaške v zadnjem desetletju Ante Čačić in Krunoslav Jurčić. Nista dolgo ostala. Ste morda pomislili tudi na to, ko ste se odločili za Maribor?

»Ko vse skupaj seštejete, smo trenutno četrti. Rad rečem, da slabše ne more biti, čeprav je seveda vedno lahko še slabše, če ne boš zmagoval. Zmage so tiste, ki naredijo atmosfero.

Moje sanje so, da bi ujeli Olimpijo. To povem odkrito in ponavljam vsakodnevno. Zato sem prišel. Nimam problemov s tem, res ne, vem pa, kaj so realni cilji. In realno je, da se Maribor bori za naslov prvaka – pri tem nikogar ne podcenjujem.

Moje sanje so, da bi ujeli Olimpijo. To povem odkrito in ponavljam vsakodnevno. Zato sem prišel. Nimam problemov s tem, res ne, vem pa, kaj so realni cilji. In realno je, da se Maribor bori za naslov prvaka – pri tem nikogar ne podcenjujem. S pritiskom nimam težav, ker delam nekaj, kar me veseli. V Gorici ni bilo pravzaprav nobenega pritiska, nihče ni računal, da bi se lahko borili za Evropo, pa smo se. Ampak to morajo sprejeti vsi okrog tebe, sanjati pač ni prepovedano. In tako je tukaj, vem, kako veliko se pričakuje, čez noč ne gre, zadovoljive so za nas najprej evropske pozicije.«

Ste že dobili občutek, kaj želijo od vas navijači?

»Zmage. Kdo pa jih ne? Če bi recimo midva zdaj šla igrat karte, bi vas želel premagat.«

FOTO: Anita Grgić

In jaz vas.

»E, to je naravno. Seveda pa je pri nogometu dobrodošla hkrati še napadalna, odprta, atraktivna igra. Moramo videti, kaj lahko dosežemo s tem kadrom in, še bolj pomembno, ali lahko moštvo to počne v kontinuiteti.«

Rad bi še po enega novinci v vsaki liniji

S kadrom ste po pozicijah – vratarji, obramba, sredina, napad – zadovoljni?

»Zadovoljen sem, v tem trenutku je to kader, s katerim se moraš ‘pokriti’ na vseh pozicijah. Seveda bo pa vsak novi trener rekel, da bi rad pripeljal še tri, štiri, pet igralcev.«

Koliko jih torej potrebujete vi?

»Haha, zaenkrat smo popolnjeni, na nekaterih pozicijah smo celo prenapolnjeni. V kadru je petindvajset igralcev in štirje vratarji. Ko bo pa konec sezone in bomo še kaj analizirali, bi radi v vsaki liniji pripeljali še po enega igralca.

Rekel pa sem že, da nočem pripeljati – skupaj s športnim direktorjem Oliverjem Bogatinovim – igralcev, kakršne že imamo. Prihajati morajo igralci za evropsko konkurenco.

Rekel pa sem že, da nočem pripeljati – skupaj s športnim direktorjem Oliverjem Bogatinovim – igralcev, kakršne že imamo. Prihajati morajo igralci za evropsko konkurenco. Pa sveža kri in energija, to popolni ekipo.«

Ena od primerjav vas poveže s Simonom Rožmanom, ki je bil tudi kandidat za trenerja Maribora. Odšel je iz Domžal v precej večjo Rijeko, vi pa iz Gorice v prav tako večji Ljudski vrt. Kakšna je tranzicija iz hrvaškega v slovenski nogomet, velik vtis je pustil tudi Igor Biščan, osvojil naslov z Olimpijo?

»U, to tranzicijo osebno vidim kar dobro, ker imam tako s Simonom kot Igorjem izredno dober izplen kot trener (smeh). Z nobenim še nisem izgubil, imam več zmag in vem, da je to mučilo zlasti Simona (smeh). Sva se pa tudi slišala, ko sem se odločil za Maribor.«

Kakšni so ti klici med trenerji?

»Pa vsi v nogometu se borimo, trenerji se soočamo z enakimi izzivi in problemi. Seveda je odvisno, v katerem klubu si, ampak večinoma pa razumemo, kako nam je. Kar se pa tiče prehoda v slovenski nogomet: saj sem z Gorico na pripravljalnih tekmah igral s sedmimi prvoligaši, manjkajo mi Rudar, Celje in Mura. Zato mi je jasno, kakšna je kvaliteta slovenskega nogometa in te izkušnje mi bodo v precejšnjo pomoč.«

Pa najbrž tudi to, da ste del strokovnega štaba ohranili? Kako je usklajevati vašo vizijo in način dela z avtomatizmi ere Zlatka Zahovića in Darka Milaniča?

»Najprej, samo poklon temu, kar je naredil NK Maribor. Biti tako dolgo v klubu pod takim pritiskom je izjemno. Takoj bi podpisal, da bi bil 50 odstotkov vsaj tako uspešen kot Darko Milanič. Pripeljal sem Marina Ivančića, kondicijskega trenerja, ki je z mano že od kluba Sesvete, v Gorici pa je poskrbel, da smo imeli ekipo, ki je največ tekla v ligi.

Brez teka ti danes ne pomaga nobena kvaliteta.

Brez teka ti danes ne pomaga nobena kvaliteta. Pomočnik Marko Salatović je pa nekdo, s katerim vsak dan debatiram o nogometu in je prav tako z mano od začetka. Nisem imel težav, da ostanejo Saša Gajser, Mitja Pirih, Mario Milanič. Nisem prišel sem, da bi ljudi odslavljal. Upam, da sem človek, s katerim se da vse dogovoriti, četudi sem kot trener jaz tisti, ki odločam. Pravijo, da je trener dober toliko, kolikor je dober njegov strokovni štab.«

FOTO: Anita Grgić

Imena si hitro zapomni

Na Hrvaškem ste dejali, da igralcem niste mama in oče, da vas zanima samo igrišče. Kakšen vtis ste dobili o vijoličasti slačilnici?

»Dobro so me sprejeli, ‘kliknili’ smo takoj. Kot nogometaš sem prehodil dolgo pot, menjal sem veliko klubov in se morda zato hitro socializiram. Pa imena si hitro zapomnim, kar najbrž pomaga (smeh). Verjamem, da mi bodo sledili, do sedaj sem že pokazal, da znam voditi skupino ljudi. Smo profesionalci, ki smo dobro plačani za to, kar počnemo, zato je zelo pomemben rezultat. In obenem smo zaradi koronavirusa videli, kako vsi pogrešamo šport.«

Kaj ima Maribor, česar nima Olimpija?
»Uf. Ima. Veliko. V zadnjem desetletju ima toliko večje uspehe, več navijačev, ki imajo radi svoj klub, kar je presenetljivo, glede nato, da je Maribor po številu prebivalcev manjši od Ljubljane. Mi smo boljša ekipa, glede nato, kar sem gledal. Ampak nekaj je to reči, drugo pa to pokazati na igrišču.«

Bo enajst krogov premalo, preveč, ravno dovolj?
»Če vprašate mene, bo ravno dovolj. Če bomo igrali na vsake tri dni, imamo prednost v širini kadra, zato je toliko bolj pomembno, da je vsak igralec sposoben kadarkoli vskočiti. Enajst tekem je dovolj, se pa jasno z vsakim krogom možnosti zmanjšujejo. Bo pa drugače zdaj to, da bomo igrali brez gledalcev. Maribor je glede na določene analize igral celo bolje v gosteh kot doma. Bomo videli, kaj bo prineslo ponovno igranje, brez navijačev pa seveda to ni to. Naša največja moč so ravno naši navijači. Upam, da bo tudi pri nas lahko kakšen zvok iz zvočnikov, ni pa niti tako slaba tista ideja o obrazih iz kartona na stadionu (smeh).«

Kje bo Maribor na koncu sezone?

»Rad bi, da bi bili prvi. Vem pa, kako težko je, lažje je to reči, kot narediti. Evropske pozicije pa sigurno. In da spet nato naredimo nekaj v Evropi.«

Koliko ljudi na Pohorju!

Navodila za nogometne klube so te dni specifična. Tudi nama s fotoreporterko Anito Grgić so izmerili temperaturo pred intervjujem. Protokol je tudi takšen, da morajo ekipe takoj po treningih v karanteno, trenutno so v hotelu Arena pod Pohorjem. »Maribor je, kolikor ga pač vidim, res lep na svoj način. Rad imam, da ni gneče kot v Zagrebu, kjer potrebuješ eno uro, da prideš iz enega na drug konec.« Pa še nekaj iz hotela redno opazi: »Kako veliko ljudi hodi peš na Pohorje!«

Tri pripravljalne tekme: Nafta, Koper, Bravo

Maribor bo odigral tri pripravljalne tekme pred nadaljevanjem prvenstva, ki bo za vijoličaste v Domžalah v nedeljo, 8. junija ob 20.30. Tekmeci na pripravah so polfinalist pokala Nafta (23. maj), zmagovalec druge lige Koper (27. maj) in Bravo (30. maj). »Te tekme nam bodo pokazale, kaj smo usvojili na treningih in na podlagi tega bomo videli, kako lahko popravimo tisto, kar je treba popraviti. Mene ne zanima toliko, kaj delamo dobro, raje se posvečam tistemu, kjer še ne gre.«

Kondicija na 80 odstotkov

Kje so trenutno igralci kondicijsko? »Recimo, da so nekje na 80 odstotkih, danes se tako vse spremlja z GPS-om, zelo pomembna informacija je, kako obremenjeni so igralci. Rad bi, da smo v prvem krogu že v optimalni formi.«

Handanović brani, kot da jih ima 20

Nič manj mlajša med prekinitvijo nista Jasmin Handanović in Marcos Tavares. Bo za starejše igralce težje, lažje, drugače kot za mlajše? »Zelo individualno, saj ste videli lani, ko je Marko Šuler, še zdrav in tekmovalen, rekel, da ima dovolj. Handanović vsak dan brani, kot da ima dvajset let, Tava pa pride na vsak trening z nasmeškom. Vsi so nam, ko smo bili mladi, govorili, da naj igramo, dokler smo zdravi in dokler ti ni težko priti na trening.