Mauro Camoranesi že na prvi tekmi proti Bravu (4:1) storil, kar Sergej Jakirović ni na trinajstih. Spremenil je sistem, pustil tudi (marsi)koga na tribuni ali klopi. Maribor je bolj kot z igro navdušil z lepimi goli in visokim rezultatom.

Če si svetovni prvak, je pač vse drugače. Mauro Camoranesi je že takoj na svoji prvi tekmi na klopi vijoličastih v Ljudskem vrtu pokazal, kakšen Maribor vidi sam. Drugačen. No, pa hkrati enak. Na rezultat 4:1 je vajen še iz lanske sezone, ko je s tem rezultatom padel Maribor v Sežani. Ne tokrat, ne doma, ne na debiju.

Maribor – Bravo 4:1 (3:0)
Strelci:
1:0 Matko (34.), 2:0 Mešanović (37.), 3:0 Mitrović (40.), 3:1 Nukić (79.), 4:1 Mlakar (82.)

Stadion Ljudski vrt, brez gledalcev, vreme vroče, igrišče dobro, sodnik Matej Jug 7 (Tolmin), rumeni karton: Cretu, Kotnik; Kurtović.

Brez težav je pustil na tribuni tudi Luko Zahovića in Blaža Vrhovca, na klop je posadil Jana Mlakarja in Mitjo Vilerja. Ter na račun sistema, v katerem zanj ni pravega mesta, celo Roka Kronavetra. Obrnil je sistem, zložil vijoličaste v bolj klasičen 4-4-2. In imel debele pol ure potrpljenja z napačnimi odločitvami in netočnimi podajami. Toda saj tudi takšen Maribor proti neodločnemu Bravu sploh ni potreboval dobre igre. So bili dovolj že trije goli v šestih minutah prvega polčasa. Za boljšo samozavest. Za zmago. Za debi.

Rezi so vseeno prišli

Če je Camoranesi ob prihodu dejal, da velikih rezov še ne bo delal, je vseeno pošteno zarezal v kader. Že na tribuno je poslal vidne člane prve ekipe. Začenši z Luko Zahovićem, pa Blažem Vrhovcem, tam so bili še Kenan Pirić, Felipe Santos, Žan Kolmanič, Rene Mihelič in Špiro Peričić. Zelo zavidljiv, večinoma uporabljen in nenazadnje tudi drag kader. Vsak s svojo zgodbo. Zaradi bolezni ni bilo Jana Repasa, poškodovan je Gregor Bajde.

Na klopi se je obenem znašel in na njej obsedel Rok Kronaveter. Kar je torej pomenilo, da je Camoranesi pošteno posegel v kader. Na račun vizije, vidne v sistemu in taktiki, je gladko žrtvoval tudi vidne(jše) člane. Bolj je torej štelo, kaj je v dobrem tednu dni videl na lastne oči, verjel svoji intiuciji, kot to, kar je lahko slišal ali prebral v preteklih (ne)uspehih. In ko je vse to še zložil v bolj tradicionalni sistem 4-4-2, je postalo jasno, da je na prvi tekmi storil več kot Sergej Jakirović na vseh trinajstih. Vrnil je v prvo postavo celo Marcosa Tavares, mu v napad dodal drugega napadalca Jasmina Mešanovića. Na levi strani je v obrambo raje dal Denisa Klinarja, na sredini je več videl v Amirju Derviševiću in Alexandruju Cretuju.

Ažbe Jug reševal prve pol ure

Toda na tekmi so se spremembe precej poznale. Morale so se in sprva še zdaleč ne dobro. Maribor je skušal nekako igrati na novo po starem: po bokih ali z idejo Derviševića. Pol ure ne le da ni šlo, Bravo je imel lepši priložnosti. Nevarnejši. Le Ažbe Jug je bil v prvih pol ure res na nivoju, ko je zbrano odpravil strela Mihe Kancilije in Mustafe Nukića.

Camoranesi je redko kaj povedal ali aktivno dajal navodila. Vmes je celo sedel, je pa Tavaresu na glas v španšiči sporočil, naj vendar gre žoga hitreje. Pomagalo je, da je Aljoši Matku, ki se je sprva hudo mučil z žogo, nakazal, naj čaka bolj ob strani, ne v sredini.

Ligaški prvenec za Matka

Maribor gola ni dal s kombinirane akcije. Ne prvega, ne drugega, mogoče tretjega. Prvega je dal po »ping pong« akciji, ko se je žoga odbila pred Matkom. Pogledal je, kako je odskočila. In udaril, kakor je treba. In kakor je to počel v Bravu. Prvenec, ki ga tak igralec, ko se o njem že piše po dobrih pripravah, potrebuje. To je individualna kvaliteta nujnega naključja.

Tudi viole so se oglasile. Tokrat se jih je slišalo ob koncu tekme, ki so jo na koncu pospremili iz južne ploščadi.

In enako je veljalo za drugi gol. Mešanović, ki je imel par zelo netočnih podaj, je potreboval odbitek po kotu. Dervišević je tradicionalno ciljal gol, naciljal pa prečko. To Mešanović še zna: dober obrat, solo akcija, močan strel. Izjemna akcija za napadalca, ki je dal lani le dva gola v ligi. To je bil prvi po skoraj letu dni.

Preden se je Bravo bolj sprijaznil kot zavedal, da je Maribor dvojno povedel iz praktično nič, so še tretjič pobirali žogo iz mreže. Če je Jakirović ponavljal, naj vendar več streljajo na gol, se bo pri Camoranesiju nemara čim več podajalo. Dervišević je podal še enkrat več pred gol, Nemanja Mitrović je iztegnil glavo in zabil svoj drugi gol v vijoličastem.

Bravo nekonkreten, Mlakar sijajno

Ko sta se moštvi vrnili, se je visoko vodstvo poznalo. Bravo se je trudil, a tudi kmalu sprijaznil, da hitrega povratka ne bo. Kar pa ni pomenilo, da ni bilo priložnosti. Maribor se je pošteno povlekel nazaj, toda Bravo pobude ni znal nikakor izkoristiti. Vsaj ne pravočasno, saj so se držali za glavo, ker ni in ni šlo premagati Juga. Dokler ni prišla ena globinska žoga, zamudil je nekoliko Martin Milec in Mustafa Nukić tega ni zapravil.

Maribor je v drugem polčasu igral na zalogo, verjel, da bo zadostovalo. Na koncu ne samo, da je zadostovalo. Jan Mlakar je že Andreju Kotniku pripravil sijajno priložnost, pa je Bravo izbijal na črti. Ko pa je Viler celo z desno našel Mlakarja, se je Igor Vekić le iztegnil in šel četrtič po žogo v gol.

Vijoličasti bodo pod Camoranesijem začeli očitno graditi na sistemu in trenerjevi ideji, ki je sveža. Ter očitno pravšnja vsaj na tej tekmi, kjer je Camoranesi sam označil, da je Bravo odigral boljšo tekmo.

MARIBOR: Jug 7, Milec 5, Mitrović 6, Koblar 6, Klinar 5 (od 75. Viler), Dervišević 6, Cretu 6, Požeg Vancaš 6, A. Matko 6 (od 75. Kotnik 6), Tavares 5 (od 67. Mlakar 7), Mešanović 6 (od 86. Kramarič -); Trener: Mauro Camoranesi 6.

BRAVO: Vekić 5, Trontelj 5, Brekalo 5, Drkušić 5, Kurtovič 6, Žinko 5 (od 86. Maher -) Agboyi 6 (od 86. Kim -), Ogrinec 6, Nukić 6, Kancilija 6 (od 61. Kidrič), Šego 5 (od 71. Žugelj 6); trener: Dejan Grabić 5.

Igralec tekme: Ažbe Jug (Maribor).