Slovenski študenti, ki za svoje izjemne dosežke in odličen uspeh dobivajo Zoisovo štipendijo, morajo v zadnjem letniku podiplomskega študija ob vseh skrbeh paziti še na nekaj – da so do prejemanja štipendije upravičeni le do diplome in ne do poteka študentskega statusa. V preostalih letnikih dodiplomskega študija Zoisovi štipendisti štipendijo prejemajo vso študijsko leto, vključno s septembrom, to pa v zaključnem letniku očitno ne velja.

Štipendistu, ki se v zakonodajo ne poglobi, lahko dejstvo, da je do štipendije upravičen le do diplome, hitro uide, novice, da je diplomiral, pa štipendijskemu skladu ne sporoči. Ker v nasprotju z ostalimi štipendijami Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, sprememb o statusu ali drugih zadevah posameznika ne pridobiva sam, je štipendistu lahko štipendija nakazana tudi v mesecih po diplomi. A do nje, čeprav se znajde na njegovem bančnem računu, nikakor ni upravičen in jo mora kasneje, če Javni sklad ugotovi, da jo je koristil neupravičeno, vračati z obrestmi.

Zoisova štipendija se ne sme enačiti s študentskim statusom

»Zakon o štipendiranju določa, da se štipendije po izteku izobraževalnega programa, tudi v primeru podaljšanja študentskega statusa, izplačujejo do diplome. Prav tako določa, da je štipendist dolžan skladu, v roku 30 dni od nastanka spremembe, ki bi lahko vplivala na štipendijsko razmerje, oziroma od takrat, ko je zanjo izvedel, sporočiti vsako tako spremembo, med drugim tudi prekinitev ali konec izobraževanja,« povedo v Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije ter poudarijo, da pravice do štipendije nikakor ne smemo enačiti s pravico do študentskega statusa.

Novico o diplomi je potrebno sporočiti tudi Skladu

Sklad lahko prekine štipendijsko razmerje bodisi na podlagi takega štipendistovega obvestila bodisi z vpogledom v uradne evidence, da se preveri, upravičenost prejemanja Zoisove štipendije. Pa vendar Informacijski sistem centrov za socialno delo (ISCSD), ki ga Javni sklad za dodeljevanje pravice do Zoisove štipendije uporablja sicer, po zaključku izobraževanja izplačevanja štipendije ne prekine avtomatično: »Prenehanje štipendijskega razmerja je mogoče izvesti po prejetem potrdilu o zaključku izobraževanja s strani štipendista oziroma z vpogledom v uradne evidence, katerega izvedemo po zaključku obravnav vlog za dodelitev Zoisove štipendije.«

V študijskem letu 2019/2020 Zoisovo štipendijo prejema 1899 študentov. Koliko od teh jih ve, da morajo novico o tem, da so diplomirali, javiti tudi Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije?

Kdaj je prejemanje neupravičeno?

Primerov, ko je prejemanje Zoisove štipendije neupravičeno, je več. Tako Javni sklad pojasni, da štipendist Zoisove štipendije naj ne bi prejemal, ko zaključi izobraževanje, četudi predčasno, če izobraževanje prekine oziroma se iz programa izpiše, prav tako pa se lahko zgodi, da štipendist med šolskim oziroma študijskim letom zaradi sprememb ni več upravičen do dodatka za bivanje.

Če Sklad ugotovi, da so štipendisti zaradi kateregakoli od razlogov štipendijo ali dodatek za bivanje dobivali neupravičeno, jim lahko kasneje pošlje odločbo z navodilom, da morajo prejeti denar v zapisanem roku vrniti. Tako je bilo k vračilu štipendije prav zaradi neupravičenega prejemanja v študijskem letu 2016/2017 pozvanih 43 štipendistov. Slednji so diplomirali že poleti, a so, ker spremembe niso sporočili Skladu, štipendijo prejemali tudi v preostalih mesecih do izteka študentskega statusa.

Zoisova štipendija na kratko

Zoisove štipendije so namenjene dijakom in študentom, ki dosegajo izjemne dosežke iz znanja, raziskovanja, razvoja in umetnosti ter se lahko pohvalijo z zavidljivim uspehom. Do štipendije je študent upravičen za čas študija oziroma do diplome. Tako se štipendija lahko izplačuje tudi med absolventskim stažem, a le do diplome.

Osnovna štipendija za dijake na mesec znaša 120 evrov, v tujini 280 evrov. Dijaki so upravičeni tudi do dodatka za bivanje v višini 80 evrov ter dodatka za posebne potrebe, ki znaša 50 evrov. Študentska štipendija na mesec znaša 140 evrov, v tujini 280 evrov. Dodatki za bivanje in za posebne potrebe so enaki kot dijaški.