Sodeč po rezultatih ankete, ki so jo izvedli v Centru za družbeno raziskovanje (CEDRA) in Sindikatu delavcev v trgovini Slovenije (SDTS), je glas trgovk in trgovcev jasen. 98 odstotkov vprašanih se z zaprtjem trgovin ob nedeljah strinja, od tega jih je kar 95 odstotkov pripravljeno pristati na to kljub morebitnemu znižanju plače.

Spletno anketo glede predloga zakona o zaprtju trgovin ob nedeljah so pripravili v Centru za družbeno raziskovanje (CEDRA) in Sindikatu Lidl, izvedel pa jo je Sindikat delavcev v trgovini (SDTS) v sodelovanju s Cedro. Vprašalnike so po metodi snežne kepe razposlali med trgovke in trgovce. Sodelovalo je 1129 delavk in delavcev iz različnih maloprodajnih trgovin. Več kot polovica (594) jih dela v živilskih trgovinah in diskontih, ostali pa v neživilskih prodajalnah. Večina vprašanih je zaposlenih na delovnem mestu prodajalke oz. prodajalca. 60 odstotkov vprašanih ni včlanjenih v sindikat.

Zahteva trgovk je jasna, 98 odstotkov je za proste nedelje

Rezultat je dovolj zgovoren. 98 odstotkov vprašanih delavk in delavcev se z zaprtjem strinja. »Če na vprašanje o ukinitvi nedeljskega dela pogledamo z delavskega vidika, torej s stališča tistih, ki nas to vprašanje najbolj zadeva, je odgovor povsem nedvoumen in povsem v prid zaprtju trgovin ob nedeljah. Četudi je takšna odločitev s strani delavk in delavcev pričakovana, je izjemno visok delež teh, ki so se opredelili za zaprtje trgovin ob nedeljah, presegel prvotna pričakovanja,« so ob tem dejali v Cedri in SDTS-ju. Vprašani so med drugimi v anketi pisali o preobremenjenosti in o tem, da si želijo vsaj enega prostega dneva v tednu, ki ga lahko izkoristijo za druženje z bližnjimi.

Odgovor delavk in delavcev se glede podpore prostim nedeljam ni spremenil tudi pri vprašanju: »Ali si za zaprtje trgovin ob nedeljah, tudi če bi se mesečni zaslužek zato znižal (nedelje so boljše plačane)?« Pritrdilno je odgovorilo kar 95 odstotkov vprašanih, zato v izvajalci ankete sklepajo, »da grožnja z upadom mesečnega zaslužka nima skoraj nobenih učinkov na odločitev delavk in delavcev maloprodaje glede zaprtja trgovin ob nedeljah.«

Odgovor delavk in delavcev se glede podpore prostim nedeljam ni spremenil tudi pri vprašanju: »Ali si za zaprtje trgovin ob nedeljah, tudi če bi se mesečni zaslužek zato znižal (nedelje so boljše plačane)?« Pritrdilno je odgovorilo kar 95 odstotkov vprašanih, zato izvajalci ankete sklepajo, »da grožnja z upadom mesečnega zaslužka nima skoraj nobenih učinkov na odločitev delavk in delavcev maloprodaje glede zaprtja trgovin ob nedeljah.«

Opozarjajo tudi na nizko plačilo in visoke obremenitve

»Izbira med višino plače (tj. nedeljskim dodatkom k plači) in prostim časom (tj. proste nedelje) ni odvisna izključno od delovnih obremenitev, ki so jim delavke in delavci podvrženi, ampak nujno tudi od višine plač, ki jih delavke in delavci zaslužijo brez nedeljskega dela,« podarjajo in dodajajo, da izbira postane mogoča, ko plača omogoča preživetje. Ker večina delavk in delavcev opravlja delo za minimalno plačo, je višina minimalne plače zanje še kako pomembna.

Opozarjajo še, da »so delovne obremenitve, ki so jim izpostavljene delavke v maloprodaji, tako hude, da jih ne odtehta noben denar.«

Interpretacijo so zaključili s tem, da o družbi ne govorijo »toliko podatki o BDP, produktivnosti in izvozu, ampak položaj delavk in delavcev, ki z vsakdanjim delom zagotavljajo, da družba ne razpade.«

69 odstotkov vprašanih meni, da bi ob zaprtju trgovin ob nedeljah morali sočasno tudi dvigniti plače. Ob tem so še dodali, da se »ne smemo ustaviti pri zaprtju trgovin ob nedeljah, ampak moramo zahtevati tudi boljše plače, ki bodo delavkam zagotavljale, da bodo priložnost za prosti čas nenazadnje lahko tudi izkoristile.« Interpretacijo so zaključili s tem, da o družbi ne govorijo »toliko podatki o BDP, produktivnosti in izvozu, ampak položaj delavk in delavcev, ki z vsakdanjim delom zagotavljajo, da družba ne razpade.«

Država se bo morala odločiti na kateri strani je

Danes je o tej tematiki potekala tudi novinarska konferenca SDTS. Ob generalnem sekretarju SDTS Ladiju Rožiču sodelujejo še delavke in delavci iz petih različnih trgovin: Teja Korbar iz Mercatorja, Tjaša Kozole iz Sindikata Lidl, Sara Kolenc iz Hoferja in Aleš Gostiša iz Merkurja.

Tjaša Kozole iz Sinidikata Lidl je odločevalce pozvala, naj še enkrat premislijo o zakonu in »se naj odločijo na kateri strani so: na strani delavstva ali na strani kapitala.«

Tjaša Kozole iz Sinidikata Lidl je odločevalce pozvala, naj še enkrat premislijo o zakonu in »se naj odločijo na kateri strani so: na strani delavstva ali na strani kapitala.«

»Med tednom so otroci v vrtcu in šoli,« je dejala Sara Kolenc iz Hoferja in  opozorila, da bi bilo lepo imeti en dan, ki bi si ga lahko rezerviral za družino.Teja Korbar iz Mercatorja se je spraševala, zakaj “ne moremo uživati v sadovih svojega dela”. Po njenih besedah se od delavk in delavcev pričakuje vedno več, zato upa, da bo življenjski standard dobil prednost pred dobičkom. Pozvala je tudi ves delavski razred, da se pridružijo boju za boljše pogoje. Aleš Gostiša iz Merkurja pa je opozoril, da se je v času krize pokazalo, da so proste nedelje dobrodošle in ne predstavljajo večje obremenitve za gospodarstvo.

Generalni sekretar Ladi Rožič je v nagovoru izpostavil, da je sramotno, da so trgovke in trgovci eni izmed najslabše plačanih poklicnih skupin. Povedal je še, da je nedeljsko delo plačano zgolj 60 centov več na uro kot druge dni, kar znese okrog 30 evrov bruto.

Generalni sekretar Ladi Rožič je v nagovoru izpostavil, da je sramotno, da so trgovke in trgovci eni izmed najslabše plačanih poklicnih skupin. Povedal je še, da je nedeljsko delo plačano zgolj 60 centov več na uro kot druge dni, kar znese okrog 30 evrov bruto. Po njegovih besedah je tako neto zaslužek zanemarljiv. Dejal je, da so grožnje z odpuščanji ob tako visokih obremenitvah nezaslišane. Pikro je pripomnil, da takšne stvari govorijo tisti z visokimi plačami, ki jih skrbi izključno za delež dobička, ki ga bodo prejeli.