Slovenski znakovni jezik je uradni jezik gluhih postal leta 2002, septembra letos pa so dobili tudi prvo slovnico.

Vir: Wikimedia

Danes zaznamujemo nacionalni dan znakovnega jezika. V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik. Slovenski znakovni jezik je uradni jezik gluhih postal leta 2002, septembra letos pa so dobili tudi prvo slovnico. Trenutno si skupnost gluhih prizadeva za vpis znakovnega jezika v ustavo kot uradni jezik manjšine.

V Sloveniji je približno 1500 gluhih

V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, okoli 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 oseb pa uporablja slušni aparat. Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji.

Leta 2002 je bil sprejet zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim omogoča, da znakovni jezik uporabijo tudi v postopkih pred državnimi organi. Zakon je v veljavo stopil na današnji dan, zato od 2014 na ta dan obeležujemo nacionalni dan znakovnega jezika.

Znakovni jezik tudi uradni jezik v državi

Septembra je ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije predstavila prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika. Ta bo pripomogla k boljšemu poznavanju jezika, lažjemu učenju in bolj kakovostnemu tolmačenju. Sicer je v parlamentarnem postopku tudi predlog za dopolnitev ustave, po katerem bi se znakovni jezik vpisal med uradne jezike v državi. »Jeziki izumirajo vsak dan; če umre slovenski znakovni jezik, pa bo skoraj 1500 gluhih ostalo brez jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali. Da se to ne bi zgodilo smo vložili pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo,« je poudaril predsednik zveze Mladen Veršič. Opozoril je še, da se gluhi učenci ne izobražujejo v svojem maternem jeziku – znakovnem jeziku.

Poslanske skupine naj bi predlog podpirale

Ustavna komisija je z delom že začela. Prihodnji ponedeljek bodo na seji odločali o nalogah in sestavi strokovne skupine za vpis znakovnega jezika, so za STA pojasnili v državnem zboru.

Predsednika DZ Dejan Židan je sicer poleti ob srečanju s predstavniki zveze ocenil, da obstaja »relativna možnost«, da ustavo na tem področju spremenijo že v letu 2020, poslanske skupine naj bi predlog podpirale. Za spremembo ustave je sicer potrebna dvotretjinska večina poslancev.