Od junija 2018 velja za rastlinjake, večje od 150 kvadratov, nova zakonodaja, po kateri tovrstni rastlinjaki, namenjeni gojenju zelenjave, cvetja in zelišč, več niso uvrščeni med nezahtevne objekte, kakor poprej, pač pa za manj zahtevne – slednji pa potrebujejo klasično gradbeno dovoljenje. To pomeni, da je poleg projektne dokumentacije za pridobitev slednjega potrebno plačati tudi komunalne stroške. Cena morebitne samooskrbe ali nekoga, ki živi s prodajo vzgojenih rastlin, tako vsekakor ne nanese malo. Za 200 kvadratov velik rastlinjak bi bilo potrebno plačati okrog 930 evrov projektne dokumentacije in dobrih 2300 evrov komunalnega prispevka. Nekomu, ki ima rastlinjak s 650 kvadrati, pa je državi za soglasja in komunalni prispevek treba plačati kar 10.000 evrov. Upoštevajoč dejstvo, da je stopnja samooskrba Slovencev iz leta v leto manjša – ta je leta 2017 štela le dobrih 20 odstotkov za sadje in 38 za zelenjavo, leta poprej pa so bile te številke precej višje – je tovrstna Uredba velik nesmisel za redke posameznike, ki vztrajajo z gojenjem lastne rastlinske hrane.

Uredba o razvrščanju objektov za grajene rastlinjake postavlja naslednje meje: do 50 kvadratnih metrov gre za enostavne objekte, od 50 do 150 kvadratnih metrov gre za nezahtevne objekte, od tu naprej pa za manj zahtevne objekte. Enostavni objekti ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, nezahtevni objekti potrebujejo gradbeno dovoljenje, ne pa projekta za njegovo pridobitev, manj zahtevni objekti pa rabijo »klasično gradbeno dovoljenje«.

Potrebno ločevati med rastlinjaki kot objekti ali tistimi, ki se jih zgradi

Kot so za naš osrednji mariborski spletni portal povedali na Ministrstvu za okolje in prostor, pa je pri tovrstni računici potrebno ločevati med rastlinjaki, ki jih investitor gradi sam in med tistimi, ki so proizvod oziroma objekt, ki ga investitor le postavi.

“Vsi rastlinjaki, ki so proizvodi oziroma objekti in so večji od 50 kvadratnih metrov, se, četudi imajo nekaj 1000 kvadratnih metrov, razvrščajo med nezahtevne objekte. Za gradnjo nezahtevnega objekta je treba dokazati pravico gradnje oziroma lastništva. Investitor izdela skico rastlinjaka in njegove pozicije na zemljišču, upravni organ pa v postopku izdaje dovoljenja preveri, ali so pridobljena potrebna mnenja, preveri skladnost s prostorskim aktom in po potrebi v postopek pritegne sosede – mejaše,” pojasnjujejo na Ministrstvu za okolje in prostor.

Ministrstvo za kmetijstvo: Uredba z vidika kmetijske pridelave zelo omejujoča

Nič kaj zadovoljni niso tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, saj so po njihovih besedah prejeli že kar nekaj pritožb zoper novo uredbo. “Izkazalo se je, da je definicija proizvodov, danih na trg (med njimi so tudi rastlinjaki), z vidika kmetijske pridelave zelo omejujoča. Na terenu namreč zaznavamo številne težave pri gradnji rastlinjakov ter pridobivanju ustreznih gradbenih dovoljenj,” pojasnjujejo za Maribor24. Ministrstvo za kmetijstvo bi naj v odgovor pristojnemu ministrstvu – torej Ministrstvu za okolje in prostor – že posredovali pobudo za spremembo navedene Uredbe, in sicer na način, da bi se rastlinjake ponovno smatralo za enostavne objekte, ne glede na dimenzijo.

Ministrstvo za okolje in prostor odgovarja: staro uredbo so izrabljali

Številne izkušnje glede razvrstitve proizvodov (objektov), ki so bili po stari Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje razvrščeni med enostavne objekte, kažejo, da se je ureditev izrabljala. Kot so pojasnili za naš portal, investitorji pogosto niso pridobivali potrebnih soglasij, denimo sosedskih. Tako je prihajalo do raznih sosedskih sporov, saj o postavitvi niso sosedov niti obvestili, svojih enostavnih objektov niso odmaknili niti toliko, da mejašem ne bi povzročali škode. Prav tako so se določeni rastlinjaki postavljali v nasprotju z določili prostorskih aktov.

Veliko rastlinjakov pravzaprav črne gradnje?

Kot so za naš portal pojasnili tudi v vrtnem centru Mrak na Vrbanski v Mariboru, pa uredba velja le za tiste, ki so se lotili postavitve rastlinjaka po vzpostavitvi uredbe iz junija 2018. Obenem dodajajo, da lastniki vrtnih centrov med seboj redno komunicirajo, a ne poznajo nikogar, ki bi nameraval rastlinjak postaviti v času po zloglasni uredbi. “Četudi imamo rastlinjak, ki meri več kot 150 kvadratov, smo se uspeli izogniti vsem navedenim plačilom, saj smo rastlinjak postavili že leta prej,” odgovarjajo za naš spletni medij.

“Za tiste, ki rastlinjake že imajo, to ne pomeni nič, razen, če so morebiti nelegalne gradnje,” pojasnjujejo na Ministrstvu za okolje in prostor.

Dolga pot do zrelih kumar

Vsekakor se zdi, da je pot, ki jo je potrebno prehoditi od pridobitve vseh soglasij pa do zrelih kumar, ne le pregrešno draga, pač pa tudi dolga. “Že nov večji rastlinjak lahko na trgu doseže ceno 10.000 evrov, če pa k temu prištejemo še novonastale stroške komunalnega prispevka in pridobitve vseh soglasij za gradbeno dovoljenje, se potem takšna obrt slabo izplača,” je za naš portal pojasnil Matej Špan iz vrtnarstva Špan v Morju pri Framu. Vprašljiv je namreč izkupiček, ki se vrtnarju dejansko povrne, potem, ko izplača vse svoje dajatve do države, sploh če ne gre za hektarje in hektarje zelenjave in sadja, pač pa za manjše kmetovalce.

A kot kaže, se že obetajo določene spremembe. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je namreč Ministrstvu za okolje in prostor že poslala pobudo o spremembi zakonske uredbe. “Zdi se, da je glavna zadrega pri komunalnem prispevku, ki ga je treba plačati občini,” pišejo na Ministrstvu za okolje in prostor in dodajajo, da bodo na pobudo tudi odgovorili, saj v sodelovanju z drugimi resorji že iščejo ustrezne rešitve.