S psihologinjo Julijo Peklar smo se pogovarjali o stresu in izčrpanosti. Kaj nas tako obremenjuje in kako obvladati stres?

Stres je ena večjih zdravju škodljivih nevarnosti 21. stoletja. O stresu smo spregovorili s psihologinjo Julijo Peklar iz Izobraževalno raziskovalnega inštituta. Dejala nam je, da stres ni neka modna muha ali odraz modernega časa: »Res pa je, da se o stresu dandanes več govori, a iz razloga, ker človek danes zaradi nenehnih stresorjev pri delu, v družini, prometu doživlja številne simptome, ki načenjajo njegovo telesno in duševno zdravje.« Stres torej ne predstavlja le preživetvene funkcije kot je to veljalo pri ‘prazgodovinskem človeku’, ampak je postal del našega vsakdana.

Pri stresu gre za normalno človeško reakcijo na različne življenjske situacije, a dejavniki stresa niso za vsi ljudi enaki, prav tako jih ne moremo enako reševati. »Določen dogodek bo zato pri nekom sprožil negativni stres, za drugega bo dobrodošla spodbuda v življenju, tretji pa dogodka ne bo niti opazil.« Znaki stresa so enaki pri obeh spolih, a zagotovo je dejstvo, da je pri moških manjša verjetnost, da bodo priznali prizadetost zaradi stresa ali da mu niso kos. To namreč dojemajo kot šibkost. »To pa pove več o njihovem načinu razmišljanja kot pa o morebitni izredni vzdržljivosti ali duševni čvrstosti,« doda.

Eden izmed najpogostejših vzrokov zaradi katerega ljudje obiščejo zdravnika je stres. Kar med 50 in 70 odstotkov ljudi obišče zdravnika ravno zaradi posledic stresa.

Občutki tesnobe, nemoči in strahu

Kot pove naša sogovornica se posledice kažejo zelo široko. Navadno najprej opazimo telesne simptome, telo nam hitro pove, da je nekaj narobe. Pogosto se pojavijo glavoboli, migrene, prebavne motnje, pogoste okužbe, nespečnost, … »Posledice pa se kažejo tudi na čustvenem, vedenjskem in miselnem nivoju. Vse to se med seboj precej prepleta. Lahko imamo občutke tesnobe, nemoči, strahu, smo zmedeni, raztreseni, morda jezni ali razdražljivi, pojavljajo pa se tudi razne misli kot so: ”Vsega je preveč”, ”Zmešalo se mi bo”, ”Vsi so se spravili name”, ipd.«

Kaj nas tako obremenjuje?

Peklarjeva pojasni, da gre navadno za kombinacijo zahtev tako na službenem področju kot zasebnem življenju. »Zahteve delovnega mesta so pogosto zahtevne, roki so kratki, treba je podaljšati delovni čas, delo z ljudmi zahteva energijo in posebne veščine, na drugi strani pa imamo doma majhne ali odraščajoče otroke, njihove aktivnosti, v katerih sodelujemo kot starši, pa delo za šolo, skrb za dom in tako naprej. Veliko ljudi morda skrbi še za svoje bolne ali ostarele starše, se spopada s finančno ali stanovanjsko stisko in je obremenitev lahko že precejšnja.«

Številne raziskave navajajo razliko v doživljanju stresa pri uravnavanju ravnovesja med delom in družino. »Pri družinskem delu še vedno gre v večini za neenakomerno delitev dela, saj naj bi moški porabili približno dve tretjini svojega časa za službeno delo, medtem ko ženske porabijo prav toliko časa za neplačano oz. družinsko delo,« pojasnjuje. Tako ostajata gospodinjenje in skrb za otroke pretežno v domeni žensk, kar pri večini povzroča veliko stisko glede usklajevanja vseh obveznosti v službi in doma.

Telo in psiha zahtevata počitek

Stres je neizogibno povezan z delom – stres doživljamo, če je dela premalo ali pa preveč. V Evropski uniji je stres na delovnem mestu za bolečinami v hrbtenici 2. najpogostejša težava povezana z delovnim mestom. »Delovna izčrpanost je normalno stanje in je posledica daljšega intenzivnega delovnega napora. Če se bomo po desetih urah intenzivnega dela v službi še doma lotili obveznosti, zaradi katerih bomo delali ves večer ali celo pozno v noč, ne da bi vmes počivali, se bomo že po nekaj dneh počutili izčrpani, po nekaj tednih pa izmučeni. Telo in psiha bosta zahtevala počitek, razbremenitev.« Ob tem poudari, da so, kadar zmoremo in znamo dobro uravnavati razmerje med obremenitvijo in počitkom, ta stanja občasna in nastopijo le po izjemnih obremenitvah. Ko si odpočijemo, morda po dodatnem prostem dnevu ali daljšem dopustu, se nam dobro počutje vrne, z njim pa tudi delovni zagon.

»Zadnja faza izčrpanosti pa je seveda lahko tudi izgorelost. Za razliko od izčrpanosti je izgorelost duševna motnja, katere razlogi so prepleteni z delovnimi razmerami, posameznikovo osebnostjo in prvimi izkušnjami iz otroštva.Tukaj samo počitek ne bo dovolj. Potrebna je tudi strokovna pomoč, v obliki psihoterapije in/ali farmakološkega zdravljenja.«

Pod stresom že najmlajši

Ni redko, da otroci doživljajo stiske in so pod stresom. »Veliko je spet pritiska ‘od zunaj’. Velikokrat so starši tisti, ki otroka vpišejo v marsikatero aktivnost že v predšolskem obdobju, otrok, ki se v tem obdobju še ne zna sam odločati, lahko to čuti kot stisko.« Ob tem doda, da včasih otroci nimajo možnosti izraziti svoje stiske, ker se starši z njimi ne pogovarjajo dovolj, češ ti si še otrok, kaj pa ti veš. »A otroci s svojim vedenjem veliko povedo o svojih čustvih in doživljanju sveta okoli sebe.«

Pomembno je, da se naučimo z njim spoprijeti

Na vprašanje ali bi morali več časa nameniti sebi, Peklarjeva odgovori: »Čas, ki ga namenimo sebi, je zagotovo ena pomembnejših stvari, je pa pomembno tudi, kaj v tem času počnemo. Če čas namenimo le lenobnemu poležavanju pred televizijo ali igranju igric, kaj dosti proti stresu nismo naredili.« Svetuje, da izberemo aktivnejšo obliko spopadanja s stresom: dihalne vaje, narava, telesna aktivnost, zaupni pogovori in majhne stvari, ki nas osrečujejo, je le nekaj enostavnih stvari, ki jih lahko prakticira prav vsak od nas.

»Trik zadovoljnega življenja ni v tem, da se stresu izognemo, temveč v tem, da se naučimo, kako se z njim spoprijeti.«

Kako obvladati stres?

»Kadar doživljamo zmerno količino stresa in delovnih obremenitev, stanje lahko obvladujemo z zadostno mero počitka po delu, razbremenitve, prostega časa in aktivnostmi, ki nas veselijo in nas napolnijo s svežo energijo,« pove in doda, da je, kadar so obremenitve prevelike in jih ne zmoremo obvladovati ali smo izčrpani, morda potreben daljši, nekaj dnevni počitek ali iskanje novih strategij za spoprijemanje z obremenitvami. »Včasih potrebujemo nasvet o dobri knjigi ali pa nam bo dobro del le pogovor z nekom, ki nas posluša. V zdravstvenih domovih, društvih ali drugih nevladnih organizacijah je na voljo tudi veliko preventivnih delavnic, nekatere so celo brezplačne.«

Kadar čutimo, da naša izčrpanost traja predolgo in se nam zdi, da drvimo proti izgorelosti je dobro poiskati strokovno pomoč. Prvi korak je zagotovo osebni zdravnik, ki bo po potrebi predpisal zdravljenje ali napotil na druge oblike pomoči.

__________________________________________________________________________________________________

V prihodnjih dneh bomo objavili članek vezan na stres pri otrocih. So otroci v današnjih časih preveč obremenjeni?