Septembra letos ga je opazil čebelar z območja Ankarana pred žrelom panja v svojem čebelnjaku, kjer je sršen lovil čebele.

V Sloveniji so potrdili novo, tujerodno vrsto sršena. Orientalski sršen (Vespa orientalis) živi sicer v jugozahodni Azije in severni Afriki, na Madagaskarju in ponekod v jugovzhodni Evropi, k nam pa bi lahko po poročanju Dela  prišel iz Trsta, kjer so jih videli že lani. Ima osupljivo lastnost, zaradi katere bi ga lahko imenovali živa sončna elektrarna, zato ga čebelarji in sadjarji niso veseli, saj jim povzroča precejšnjo škodo.

Drugačen od pri nas razširjenega evropskega sršena

Sršena, ki je bil drugačen od pri nas razširjenega evropskega sršena (Vespa crabro), je 13. septembra letos opazil čebelar z območja Ankarana pred žrelom panja v svojem čebelnjaku, kjer je sršen lovil čebele. O najdbi je obvestil veterinarko za zdravstveno varstvo čebel na nacionalnem veterinarskem inštitutu, ki je ovrgla sum na azijskega sršena in posumila, da gre za orientalskega.

Orientalski sršeni gradijo gnezda pod zemljo, evropski sršen pa jih najraje gradi na višini.

Drugačne barve in z drugačnim vzorcem

Orientalski sršeni so enako veliki kot evropski, vendar drugačne barve in z drugačnim vzorcem. Kutikula je rdečerjava, z rumenimi progami na zadku in rumenimi lisami na glavi. Gradijo gnezda pod zemljo, evropski sršen pa jih najraje gradi na višini. Povzročajo precejšnjo škodo v čebelarstvu, saj lovijo pašne čebele ter stražarke na vhodu v panj, vdirajo v panje in odnašajo ličinke, med, cvetni prah in čebele v svoja gnezda za prehrano svoje zalege. Škodo povzročajo tudi sadjarjem in vinogradnikom, ker se hranijo s sadjem, delavke pa grizejo liste in vejice dreves in grmovja, ki jih uporabljajo pri gradnji gnezd. Najdejavnejši pa so, ko je sonce najvišje na nebu, vendar delavke nabirajo hrano tudi ponoči, ob svetlobi mesečine.