10. 10. je od leta 2010 priznan kot svetovni dan brezdomcev, posvečen tistim, ki jim ulica predstavlja dom. Slovenija se aktivnostim ob omenjenem dnevu aktivno posveča zadnjih pet let.

Po podatkih organizacije Brezdomni do ključa, v katerem so združene vse organizacije, ki delajo z brezdomci, pa naj bi jih bilo več kot 4000 (ali celo 6700), v Mariboru pa okoli 500. Le za manjšino je prostor v zavetiščih za brezdomce: po Sloveniji je 12 zavetišč za brezdomce in eno sprejemališče, skupno je v njih okoli 280 mest (in še 30 postelj za uživalce prepovedanih drog); od tega je v Mariboru brezdomcem na voljo 24 ležišč v zavetišču Centra za socialno delo Maribor v prenovljenih prostorih na Šentiljski cesti in 40 v zavetišču Karitasa v Ljubljanski ulici. Nacionalni program socialnega varstva do 2020 predvideva 18 zavetišč s skupno 350 ležišči.

Definicij brezdomstva je več, je povedala Marjana Petek, članica društva Humanitarček, ki je danes ob svetovnem dnevu odpeljala na morje dva, ki še nikoli nista videla morja. Evropska klasifikacija brezdomstva loči štiri skupine brezdomcev: v prvo uvršča posameznike brez strehe nad glavo, v drugo tiste brez stanovanja, v tretjo take, ki prebivajo v negotovem, in v četrto te, ki prebivajo v neprimernem bivališču. Prvi dve skupini predstavljata vidno brezdomstvo, drugi dve pa skrito (ki pogosto vodi v vidno brezdomstvo).

Problem brezdomstva raste po vsem svetu

“Po podatkih Feantsa (European Federation of National Organistaion Working) je v svetu več kot 100 milijonov brezdomcev. Med sosednjimi državami velja omeniti še Budimpešto, ki je na svetovni lestvici rangirana na 9. mesto. Na ulici živi več kot 16.780 brezdomcev. V Avstriji je 0,17% ljudi brezdomnih (14, 603), na Hrvaškem 0,04% (2,000), v Nemčiji 0,42% (335,000), V Italiji 0,08% (48.000), V Rusiji kar 3,5% (5,000.000).

Med mesta, z največjim številom brezdomcev v svetu je na prvem mestu filipinska Manilla s 70 000 brezdomci, sledi New York – tam na ulici živi več kot 60 tisoč ljudi, od tega 25 tisoč otrok, mlajših od 16 let,” pravi Ninna Kozorog, predsednica društva Humanitarček in predstavnica Street doctors organizacije v Sloveniji. “Problem brezdomstva raste po vsem svetu; zaradi migrantske krize v zadnjih dveh letih predvsem v Evropi, s svetlo izjemo Finske, kjer jim je uspelo število brezdomcev celo nekoliko znižati. V Londonu na primer se je število brezdomcev povečalo za polovico glede na leto 2010.”

Zgodbe brezdomcev so si v veliki večini podobne, izguba službe je s sabo prinesla vedno večjo stisko, vse dokler ni bilo preveč računov in premalo denarja za plačevanje. Nekje tu se vmes nemalokrat pojavi še alkohol.

V enem tednu izgubil vse

“Bil sem delavec v na kmetiji, na kateri so delali že moja mati. Živel sem na tej kmetiji od rojstva pri starejšem gospodarju in mu pomagal. Nič ni bilo težko. Kosil sem travo, rezal živo mejo, grabil, pobiral jabolke, molzel živino, pomagal na kolinah, obdeloval njivo. Pozimi leta 2000 je gospodarja napadel pljučni rak in februarja je postal zelo slab. Jaz sem poklical rešilca in šel v bolnico z njim. Vsak dan sem se vozil z avtobusom 40 minut na obisk in da sem mu prinesel kak priboljšek iz kmetije. Tudi jaz sem potem poklical sina, ko ga je vzelo nebo. Še isti teden me je sin čez noč vrgel iz kmetije, ker jo je začel prodajati. Vse je šlo, živali, orodje. Odpeljal me je v mesto ‘saj se bom že znašel’ s 100 evri v žepu in mi ustavil na avtobusni postaji.  Tako sem ostal sam na ulici mesta, kamor smo hodili samo enkrat na mesec z avtobusom v trgovino.  Vse moje stvari so bile v eni potovalki. »In v enem tednu sem izgubil gospodarja, prijatelja, delo in dom.« V mestu nas, kmetov, ne marajo. Nihče me ni rabil, dela nisem dobil, ker nisem imel uradnih izkušenj. Denar je skopnel, več pa nisem imel. Ko sem iskal prostor na klopci v parku, sem srečal fante. Ob litrci so mi pokazali, kako ne zmrzniti, kam iti jest, kje je zavetišče. Pa tudi alkohol so mi predstavili. Zdaj sem samo še klošar. Tak bom umrl. Za vse sem samo še nič”

Kaj lahko stori danes vsak od vas

  • se ne obrnete stran, jim namenite prijazno besedo
  • pomagate z nakupom revije Kralji ulice, ki stane 1e-od katerega polovico dobi prodajalec. V Mariboru je največkrat mogoče kupiti v Qulandii in pri Mercator Tabor
  • pomagate z donacijo toplega spodnjega perila v bližnje zavetišče
  • s sodelovanjem v aplikaciji Dobrodelko, kjer so preko leta objavljene aktualne potrebe/želje brezdomcev
  • ste v decembru skriti Božiček brezdomcu (www.humanitarcek.org)