V obdobju epidemije so bile v primerjavi z enakimi obdobji v preteklosti zaradi omejitve gibanja, zmanjšanja mobilnosti in druženja prebivalstva pomembno nižje predvsem emisije prometa.

Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so za obdobje od 15. 3. 2020 do 15. 5. 2020 izvedli analizo kakovosti zraka. Gre za obdobje ukrepov za zmanjšanje širjenja COVID-19. V tem obdobju so bile v primerjavi z enakimi obdobji v preteklosti zaradi omejitve gibanja, zmanjšanja mobilnosti in druženja prebivalstva pomembno nižje predvsem emisije prometa.

“Na ARSO smo analizirali izmerjene ravni NO2, NOx in delcev PM10 v tem obdobju in jih primerjali z ravnmi, izmerjenimi v enakem obdobju v preteklih letih. Na izmerjene ravni onesnaževal imajo namreč poleg emisij velik vpliv tudi meteorološki pogoji, ki imajo veliko medletno, pa tudi precejšnjo medkrajevo variabilnost,” navajajo.

Letošnje obdobje, zaznamovano s COVID ukrepi, je bilo v primerjavi z enakimi obdobji v preteklih nekaj letih bolj suho, s 50% manj padavinami kot v povprečju let 2016-2019, oziroma tretjino padavin izmerjenih v preteklem letu v enakem obdobju. Temperature so bile blizu povprečja preteklih let, na večini merilnih mest pa je bilo nekoliko bolj vetrovno kot v povprečju v enakem obdobju preteklih let.

Letošnje obdobje z manj padavinami

Povprečne izmerjene ravni onesnaževal v obdobju COVID ukrepov na merilnih mestih Ljubljana, Celje, Zagorje, Maribor in Nova Gorica od leta 2016 dalje so prikazane na grafih. Prikazana je tudi primerjava povprečnih dnevnih potekov od leta 2012 naprej. Pri analizi za delce PM10 so izvzeti dnevi epizode puščavskega prahu med 27. 3. in 29. 3. letos.

Na ARSO so analizirali izmerjene ravni NO2, NOx in delcev PM10 v tem obdobju in jih primerjali z ravnmi, izmerjenimi v enakem obdobju v preteklih letih. Na izmerjene ravni onesnaževal imajo namreč poleg emisij velik vpliv tudi meteorološki pogoji, ki imajo veliko medletno, pa tudi precejšnjo medkrajevo variabilnost.

Letošnje obdobje, zaznamovano s COVID ukrepi, je bilo v primerjavi z enakimi obdobji v preteklih nekaj letih bolj suho, s 50% manj padavinami kot v povprečju let 2016-2019, oziroma tretjino padavin izmerjenih v preteklem letu v enakem obdobju. Temperature so bile blizu povprečja preteklih let, na večini merilnih mest pa je bilo nekoliko bolj vetrovno kot v povprečju v enakem obdobju preteklih let.

Nižji delci PM10

Povprečne izmerjene ravni onesnaževal v obdobju COVID ukrepov na merilnih mestih Ljubljana, Celje, Zagorje, Maribor in Nova Gorica od leta 2016 dalje so prikazane na grafih. Prikazana je tudi primerjava povprečnih dnevnih potekov od leta 2012 naprej. Pri analizi za delce PM10 so izvzeti dnevi epizode puščavskega prahu med 27. 3. in 29. 3. letos.

Največji vpliv ukrepov je bilo zaznati pri izmerjenih ravneh NOx, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47% nižje kot v enakem obdobju lani, oziroma 48% nižje kot povprečje let 2016 do 2019.

Rahlo manjši vpliv smo opazili pri NO2 z 40% nižjimi izmerjenimi vrednostmi od preteklega leta ter od povprečja let 2016 do 2019.

Pri delcih PM10 je bil vpliv COVID ukrepov najnižji, letos so bile izmerjene ravni 13% nižje kot lansko leto, oziroma 14 % nižje v primerjavi s povprečjem let 2016 do 2019 v enakem časovnem obdobju.

Pozimi največji problem zaradi kurjenja

Tak je bil vpliv COVID ukrepov na kakovost zraka v pomladanskem času. Pozimi oziroma v drugem delu leta bi bili zaključki o vplivu enakih ukrepov morda drugačni, saj je potrebno upoštevati tudi časovno spremenljivost emisij. Pozimi je največji problem onesnaženosti zraka z delci PM10 zaradi kurjenja v neučinkovitih malih kurišč, katerih emisije se zaradi COVID ukrepov predvidoma ne bi zmanjšale, morda bi se celo povečale, saj bi se zaradi omejitev gibanja prebivalci zadrževali doma.

Največji vpliv ukrepov je bilo zaznati pri izmerjenih ravneh NOx, kjer so bile v povprečju na obravnavanih merilnih mestih vrednosti kar 47% nižje kot v enakem obdobju lani, oziroma 48% nižje kot povprečje let 2016 do 2019.

Rahlo manjši vpliv so opazili pri NO2 z 40% nižjimi izmerjenimi vrednostmi od preteklega leta ter od povprečja let 2016 do 2019.

Pri delcih PM10 je bil vpliv COVID ukrepov najnižji, letos so bile izmerjene ravni 13% nižje kot lansko leto, oziroma 14 % nižje v primerjavi s povprečjem let 2016 do 2019 v enakem časovnem obdobju.

Tak je bil vpliv COVID ukrepov na kakovost zraka v pomladanskem času. Pozimi oziroma v drugem delu leta bi bili zaključki o vplivu enakih ukrepov morda drugačni, saj je potrebno upoštevati tudi časovno spremenljivost emisij. Pozimi je največji problem onesnaženosti zraka z delci PM10 zaradi kurjenja v neučinkovitih malih kurišč, katerih emisije se zaradi COVID ukrepov predvidoma ne bi zmanjšale, morda bi se celo povečale, saj bi se zaradi omejitev gibanja prebivalci zadrževali doma.