Ribe ne sodijo v visokogorska jezera, a jih je triglavsko Dvojno jezero polno. Zavod za ribištvo zato v sklopu posebnega projekta začenja z izlovom rib, ki bo pripomogel k stanju ekosistema.

Triglavska jezera skrivajo izjemno občutljive ekosisteme, ki jih lahko naselitev tujih vrst močno zamaje.

Čeprav so že zadnjih 30 let v Dvojnem jezeru ob Triglavu ribe, te tam ne bi smele biti, saj izrazito negativno vplivajo na občutljiv visokogorski ekosistem. V okviru projekta Vrh Julijcev Zavod za ribištvo začenja z izlovom rib, v jezeru pa so že nameščene ribiške mreže.

Kot v reportaži za Siol pove vodja projekta, Miha Ivanc z Zavoda za ribištvo, Dvojno jezero naseljujeta dve vrsti rib – jezerska zlatovčica in pisanec, problematična pa je predvsem slednja, ki se zelo hitro razmnožuje. Ribe so v začetku 90. letih Bohinjci naselili nevede, da visokogorskim ekosistemom v resnici delajo škodo. Nekoliko splošneje namreč velja, da je prisotnost rib znak za čistost jezera, kar pa v tem primeru ne drži.

V treh letih rib več ne bo

Novonaseljene ribe v jezeru niso imele naravnega sovražnik, hkrati pa je jezero ponujalo obilo hrane, kar je pripomoglo k hitremu razmnoževanju rib. Posledično so se močno namnožile tudi vodne rastline. Danes v jezeru zaradi števila rib skorajda ni več planktona, jezero pa preraščajo alge.

Danes v jezeru zaradi števila rib skorajda ni več planktona, jezero pa preraščajo alge.

Izlov rib se je začel 18. junija, potekal pa bo v dveh fazah. Najprej bo potekal izlov pisanca, ki je mnogo bolj trdovraten od pisanca, v naslednjih dveh letih pa bo potekalo tudi odstranjevaje jezerske zlatovčice. Člani ribiške ekipe za Siol povedo, da bo izlov potekal z uporabo ribjih pasti, posebnih mrež in elektrike, ribe pa bodo popolnoma odstranjene v roku treh let.

Odstranjene ribe bodo priložnost tudi za nadaljnje raziskave, saj bodo nekaj rib poslali na Institut Jožefa Stefana, kjer bodo skušali ugotoviti, koliko plastike imajo triglavske ribe v sebi.

Poskusi odstranjevanja rib so se sicer začeli že v preteklosti, a je zmanjkalo finančnih sredstev, tokrat pa pri projektu finančno pomagata tako Evropska unija kot Republika Slovenija. Odstranjene ribe bodo priložnost tudi za nadaljnje raziskave, saj bodo nekaj rib poslali na Institut Jožefa Stefana, kjer bodo skušali ugotoviti, koliko plastike imajo triglavske ribe v sebi.

Ekosistemom udarce zadajajo tudi planinske koče

Ribe so bile v preteklosti naseljene tudi v nekaterih drugih gorskih jezerih, a ponekod zaradi globine jezera ne predstavljajo takšnih težav. A to ne pomeni, da je narava povsem neokrnjena. Zaskrbljujoč vpliv imajo namreč kanalizacijski sistemi planinskih koč ter drugi onesnaževalski sledovi obiskovalcev, ki po prepričanju naravovarstvenikov prav tako prispevajo k cvetenju škodljivih alg, slednje pa lahko poruši celoten že tako občutljiv ekosistem. V okviru projekta Vrh Julijcev bo tako potekala tudi namestitev čistilnih naprav v nekatere planinske koče.