Geslo letošnjega tedna boja proti raku je Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku. Z njim želijo organizatorji znova izpostaviti pomen preventive raka. Pojavnost rakavih bolezni se namreč v Sloveniji povečuje in se je v zadnjih 20 letih skoraj podvojila. K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom lahko pripomoreta zlasti zdrav način življenja in zgodnje odkrivanje bolezni.
Kdo bo zbolel in za katerim rakom, z medsebojnimi učinki med drugim določajo dejavniki iz okolja in načina življenja ter dedna nagnjenost
Rak je po pojasnilu Nacionalnega inštitutu za varovanje zdravja skupno ime za skupino bolezni, za katere je značilna nenadzorovana in nenormalna rast telesnih celic. Rakave celice lahko prodirajo v okoliško tkivo ali s krvjo in limfo zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva.
Kdo bo zbolel in za katerim rakom, z medsebojnimi učinki med drugim določajo dejavniki iz okolja in načina življenja ter dedna nagnjenost. Gre za t. i. dejavnike tveganja. Izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja namreč še ne pomeni, da bo vsak izpostavljeni zagotovo zbolel. Pomeni pa večjo verjetnost, da bo zbolel, v primerjavi s tistim, ki temu dejavniku ni izpostavljen.
Polovica vseh rakov je posledica načina življenja
Polovica vseh rakov je posledica načina življenja, ki vključuje kajenje, nezdravo prehrano, prekomerno uživanje alkohola in nezadostno telesno dejavnost, ter bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov dejavnikov iz okolja. Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi ogroženost za rakom.
Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije. K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom v veliki meri lahko pripomore preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Veliko je dokazov, da je možno zmanjšati verjetnost za nastanek raka z zdravim načinom življenja, ki vključuje tudi nekajenje, zdravo prehrano in vsakdanjo zadostno telesno dejavnost.
Presejalni programo so ključnega pomena
Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so ključnega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni. V Sloveniji se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (Program Svit).
Podatki Registra raka RS kažejo, da v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 12.000 Slovencev, okoli 6500 moških in okoli 6000 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5700, okoli 3200 moških in 2500 žensk. Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2006-2010, je bilo 50-odstotno, bolnic pa skoraj 60-odstotno.
Projekt tedna boja proti raku vodi Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana in ob finančni podpori ministrstva za zdravje.
