Splošna deklaracija človekovih pravic je zgodovinski dokument, ki je na univerzalni ravni prvič zapisala pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na posameznikove okoliščine.
Z njo je bilo prvič v mednarodni skupnosti priznano, da ima vsak človek prirojeno dostojanstvo in enake ter neodtujljive pravice in da je to dejstvo podlaga svobode, pravičnosti in miru na svetu. Poleg nje so ZN sprejeli številne mednarodne pogodbe, ki zadevajo človekove pravice in pokrivajo posamezna področja pravic žensk, rasne diskriminacija, otrokovih pravic in pravic invalidov. Opozarjajo tudi, da so oslabljene pravna država in univerzalne vrednote. “Še nikoli doslej ni bila naša skupna dolžnost tako jasna: postaviti se moramo za človekove pravice vseh in to povsod,” so zapisali.
Vprašanja človekovih pravic družbo tudi delijo
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je pred svetovnim dnevom človekovih pravic opozorila na težave posameznikov na številnih področjih v Sloveniji. Prepričana je, da je mogoče še več storiti za kakovost dela sodne veje oblasti. Prav tako meni, da kljub dopolnjeni zakonodaji še vedno ni pravega reda na področju izplačevanja plač in prispevkov ter zlasti pri zavesti delodajalcev o vrednosti človekovega dela in pravičnosti plačila zanj.
V šestih letih mandata Nussdorferjeve so na uradu varuha prejeli več kot 100.000 različnih pisanj, okoli 6000 telefonskih klicev “obupanih, nesrečnih, razočaranih in pomoči potrebnih ljudi”. Ljudje so jih opozarjali na diskriminacijo zaradi svojih osebnih okoliščin, predvsem veroizpovedi, spola, invalidnosti ali pripadnosti manjšini ali etnični skupnosti. Reševanja številnih vprašanj, povezanih s položajem Romov v naši družbi, se žal še nismo lotili resno in celostno, je delo minulih let v poslanici še strnila varuhinja.
