Naposled je tudi Slovenija dočakala svoj zgodovinski trenutek in svoj glas s prvima slovenskima satelitoma Nemo HD in Trisat ponesla v vesolje. Ob tem praznuje tudi Maribor, saj so satelit Trisat v veliki meri razvili na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko …

Tiskovna konferenca ob izstrelitvi slovenskih satelitov, od leve proti desni: direktor podjetja Skylabs Rotovšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalšek, rektor UM Kačič, vodja projekta Trisat Kramberger in prodekan FERI Vlaovič

»Zagotovo lahko rečemo, da je danes zgodovinski dogodek, brez pretiravanja, kajti Slovenija se je zapisala med tiste države, ki so sposobne obvladovati vrhunsko tehnologiji, ki omogoči izstrelitev satelita v vesolje,« je tiskovno konferenco ob izstrelitvi rakete vega s številnimi sateliti, med katerimi sta tudi slovenska Trisat in Nemo HD, navdušeno začel rektor Univerze v Mariboru, Zdravko Kačič.

»Naš ponos je še toliko večji, ker je to tipična zgodba, ki umešča in opredeljuje vlogo Univerze v širši družbi – ustvarjanje novega znanja, prenašanje novega znanja na študentke in študente in nato sadove tega dela prenašati v okolje, torej v industrijo, ki nato na osnovi tega tlakuje svojo pot do uspeha tudi v mednarodnem okolju,« je Kačič opozoril na pomen Univerze, ki je pomembno prispevala k uspešnosti projekta Trisat pod vodstvom Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Slovenija v vesolju, raziskovalci že pripravljeni na nove podvige

Rektor Kačič verjame, da je to le začetek, hkrati pa dogodek za Univerzo, njene študente in vse zaposlene predstavlja novo odskočno desko: »Še bolj pa veseli dejstvo, da zgodba Trisat ni enkratni dogodek, ni utrinek na nebu, pač pa je začetek aktivnosti, ki bo pustila sled in pečat, ne samo v delu Univerze v Mariboru, ampak tudi širše v slovenskem prostoru. Namreč, v izvedbi je že nov satelit, ki bo predvidoma poletel v začetku naslednjega leta, ki ima drugačne ambicije, ki vključuje še več deležnikov tudi z mednarodnega prostora in tudi potrjuje dejstvo, da je to začetek zgodbe …«

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je izstrelitev poimenoval kot enega najpomembnejših dogodkov za slovensko znanost in znanstvenike. »Področje vesoljskih raziskav je hkrati pomembno tudi z vidika razvoja slovenskega gospodarstva in znanosti, saj spada med panoge z največjo dodano vrednostjo. To, da se je Slovenija leta 2016 pridružila Evropski vesoljski agenciji je velik dosežek, za katerega sem si tudi sam prizadeval. Sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo namreč našim podjetjem odpira priložnosti, njihovim proizvodom pa daje kakovosti in reference na tujih trgih,« je ob priložnosti povedal minister Počivalšek, ki je prepričan, da od danes tekma ne bo potekala le na Zemlji, ampak tudi v vesolju, Slovenija pa bo, kljub očitkom o zmanjševanju sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost, še naprej skušala podpirati razvoj slovenske tehnologije.

Vrhunski strokovnjaki nastajajo v Mariboru

Dosežek je pozdravil tudi Boštjan Vlaovič, prodekan za izobraževalno dejavnost na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, pod okriljem katere je delovala raziskovalna skupina, ki je oblikovala nanosatelit Trisat. Vlaovič je poudaril odličnost in mednarodno priznanost fakultete, ki je tudi s projektom Trisat pokazala, kako uspešno v raziskovalne projekte vključuje tudi študente in jih sooblikuje v vrhunske inženirje, hkrati pa je prodekan namignil, da je to mogoče dosegati le v študiju, ki poteka v okolju fakultete, s čimer je pristojne pozval, da se naj študijski proces v novem šolskem letu ob priporočilih NIJZ izvaja v živo.

Vodja ekipe Trisat “dan D” pričakoval kar celo desetletje

Doc. dr. Iztok Kramberger, vodja ekipe projekta Trisat je ponosno dejal, da je o tem, kaj bi na današnji dan povedal, razmišljal že preteklih deset let. »Leta 2014 sta Univerza v Mariboru in slovensko podjetje SkyLabs podpisala pogodbo z Evropsko vesoljsko agencijo o izgradnji in utirjanju satelita Trisat. Strokovnjake v Evropski vesoljski agenciji je prepričalo naše znanje, naša inovativnost, tehnološka pripravljenost ter naše zmožnosti za ustvarjanje novih prebojnih tehnologij, ki jih svet trenutno ne premore,« se spominja Kramberger, ki pove, da so sledila leta trdega dela, turbulenc in pričakovanj.

Dr. Iztok Kramberger, vodja ekipe Trisat

Danes izstreljeni Trisat po mnenju mnogih vesoljskih strokovnjakov Evropske vesoljske agencije predstavlja enega tehnološko najbolj izpopolnjenih miniaturnih satelitov, ki ga človeštvo trenutno premore. »Satelit sestavlja več kot 6000 komponent, ki tvorijo izjemno kompleksen sistem in tehta zgolj 3,8 kilogramov. Satelit sestavljajo znanstveni prispevki raziskovalcev Univerze v Mariboru in prebojne tehnologije slovenske vesoljske industrije,« je tehnološki dosežek opisal Kramberger.

Del ekipe projekta Trisat

Trisat s posebno tehnologijo podjetja Skylabs omogoča vse od opazovanja zemeljske vegetacije do opazovanja zemeljskega prahu ter še veliko več. Trenutno se satelit še prebuja in umirja, prve podatke pa bo po Krambergerjevem predvidevanjih mogoče pričakovati v roku naslednjih treh mesecev. »Sedaj imamo znanje in tehnologijo, prve izkušnje in vesolje nam od danes več ni tuje,« je projekt, nad katerim je očetovsko bdel več let, zaokrožil dr. Iztok Kramberger. A ekipa se ne ustavlja pri Trisatu, saj je bila že podpisana pogodba za novi satelit, ki bo še bolj dodelan in si bo drznil še več, v vesolje pa bi se naj podal že v začetku prihodnjega leta.

Zgodba Nema HD in Trisata

Zgodaj zjutraj je bila po številnih preložitvah iz Francoske Gvajane izstreljena raketa vega, ki je v vesolje ponesla prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat, kar tako za Slovenijo kot za Evropo predstavlja zgodovinski trenutek. Raketo je ob 3:51 iz vesoljskega centra CSG v Kourouju izstrelilo podjetje Arianespace, nekaj več kot pol ure po vzletu pa se je na višini orbite, po kateri bo krožil, približno 515 kilometrov nad Zemljo od nosilne strukture rakete odcepil mikrosatelit Nemo HD. Odcepitev nanosatelita Trisat se je zgodila nekoliko kasneje, ob 5:30 na višini okrog 530 kilometrov.

Raketo podjetja Arianespace, ki bi nosila 53 satelitov, so želeli izstreliti že v lanskem septembru, a so jo kasneje preložili na marec, ko jo je preprečila pandemija koronavirusa. Izstrelitev je bila nato načrtovana v poletnih mesecih, ko so jo morali zaradi vremenskih razmer in močnih višinskih vetrov spet nekoliko prestaviti. Tako je tudi sredino izstrelitev v zadnjem trenutku preprečil tajfun, a so četrtkove razmere omogočile, da se je raketa naposled le podala v vesolje.

Znanje iz vesolja bosta sedaj pošiljala tudi slovenska satelita

Trisat bo iz vesolja omogočil napredek na področju spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži in plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije. Nemo HD bo po drugi strani omogočil interaktivno opazovanje Zemlje, kar pomeni, da bo mogoče ob preletu zemeljske postaje v realnem času prejemati sliko s satelita in ga voditi z obračanjem okoli njegovih osi. Satelit bo lahko prav tako daljinsko opazoval mesta, kmetijske in gozdne površine ter invazivne rastlinske vrste.

Izstrelitev rakete vega, ki je med drugimi nosila tudi slovenska satelita Trisat in Nemo HD. Foto: Arianespace

Ob izstrelitvi je zgodovinski pomen dogodka poudaril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je danes na Twitterju zapisal: »Slovenija se je s tem pridružila krogu držav z delujočimi sateliti v vesolju, kar je vrhunski dosežek in na kar moramo biti izjemno ponosni!«

Slovenija v vesolju kot osnova za številne projekte in investicije

Izstrelitev odmeva tudi v tujini, celoten projekt pa dokazuje, da je slovensko znanje na zelo visoki ravni, je za STA povedal astrofizik Jure Japelj, ki deluje na amsterdamski univerzi. Japelj je poudaril, da je nanosatelit Trisat skoraj izključno grajen v Sloveniji, kar kaže na kvaliteto slovenskega znanja in naših podjetij: »To lahko tujci opazijo in sčasoma lahko to pripelje do večjih projektov.«

Svojo vzhičenost sta izrazila tudi vodja projekta Trisat Iztok Kramberger in direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, v katerem je bil razvit satelit Nemo HD, Tomaž Rodič, ki sta za STA povedala, da je izstrelitev prvih slovenskih satelitov potekala brez težav. Slovenska satelita sta sicer del prvega preizkusa koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS), ki je za Evropo izrednega pomena.

Na FERI nestrpno spremljali izstrelitev

»Z manjšo ekipo smo spremljali dogajanje na Fakulteti. Prvi koraki so bili seveda namenjeni misije so bili seveda napeti zaradi predhodne nesreče, upali smo, da bo tokrat vse v redu. Ko je ugasnila še druga stopnja, smo vedeli, da je to to. Nato se je pričelo pričakovanje separacije, tukaj smo se že z ekipo razšli, kajti zadeva je bila že tako daleč, da smo vedeli, da bodo stvari tekle tako kot je potrebno. V tej točki bi res čestital slovenskim radio amaterjem, da so polovili signal Trisata še preden je to uspelo tudi nam.«

»Tako da, Trisat je živ in oddaja.«

»Tako da, Trisat je živ in oddaja. Kar se tiče načrtovanja orbite, orbita je zelo blizu tega, kar je bilo načrtovano, tako, da tudi s tem dejanjem vse čestitke Arianespace, da je pravzaprav zelo natančno utirila satelit, zdaj pa se začenja resno delo, saj smo šele na začetku,« je ob izstrelitvi povedal dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.